Franja

Zadetki iskanja

  • ràd (ráda -o) adj.

    1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
    ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

    2. rad bi (izraža željo osebka):
    rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
    domov bi rad vorrei andare a casa

    3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
    otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
    na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

    4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
    rada pleše le piace ballare
    zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
    kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

    5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
    to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
    pog. rada se gledata i due si vogliono bene
    pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
    pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
  • radice f

    1. bot. korenina, koren:
    radici avventizie adventivne, nadomestne korenine
    cuffia della radice koreninska čepica
    radice dolce sladki koren (Glycyrrhiza glabra)
    radice di S. Apollonia (iperico) janževka, krvavec, zvonec (Hypericum perforatum)
    mettere radici pren. pognati korenine
    mettere radici in un luogo pognati korenine v nekem kraju
    vedere l'erba dalla parte delle radici biti mrtev, biti pokopan

    2. korenina, zobna korenina

    3. ekst. podnožje:
    radice di una montagna podnožje gore

    4. jezik koren

    5. mat.
    radice di un numero koren, radikal:
    radice quadrata, cubica kvadratni, kubični koren

    6. pren. izvor, začetek
  • ragione f

    1. um, razum, pamet:
    l'età della ragione zrelost
    perdere il lume della ragione znoreti

    2. utemeljevanje, dokaz; argument:
    allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
    non sentire ragione ne si dati dopovedati
    a maggior ragione tem bolj
    a ragione veduta po temeljiti presoji

    3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
    palazzo della Ragione sodna palača
    non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
    a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
    di pubblica ragione splošno znan
    aver ragione di qcn. koga premagati

    4. prav:
    la ragione sta dalla sua parte on ima prav
    aver ragione imeti prav
    aver ragione da vendere imeti še kako prav
    dare ragione a qcn. dati komu prav
    a ragione prav, upravičeno
    di santa ragione pog. obilo, pošteno

    5. ekst. vzrok, razlog:
    per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
    ragione per cui in zato
    farsi una ragione vdati se (v usodo)

    6. račun; pojasnilo:
    domandare ragione zahtevati pojasnilo
    rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

    7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
    in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
    in ragione inversa v obratnem sorazmerju

    8.
    ragione sociale ekon. ime podjetja
    ragione di Stato višji državni interesi
  • ragú (-ja) m gastr. ragù; ekst. intingolo; (ragu iz divjačine) salmì:
    zajčji ragu lepre in salmì
  • ráj (rája) m

    1. rel. paradiso, cielo:
    zemeljski raj paradiso terrestre, eden
    iti v raj andare in paradiso
    živeti kot v raju stare, sentirsi in paradiso

    2. pren. (velika sreča, ugodje) paradiso:
    obljubljati raj promettere mirabilia, mari e monti
    umetni raji (po uživanju mamil) paradisi artificiali
    davčni raj paradiso fiscale
  • rájža (-e) f pog. viaggio:
    oditi na rajžo andare in viaggio
    še nobeno rajžo se nisem tako zabaval non mi sono mai divertito tanto
  • rán (-a -o) adj. mattutino; prematuro; vrtn. primaticcio, precoce:
    vstajati ob rani uri alzarsi presto
    delati od ranega jutra do poznega večera lavorare da mattina a sera
    rani krompir patate primaticce
    bot. rani mošnjak erbastorna montanina (Thlaspi praecox)
    PREGOVORI:
    rana ura — zlata ura le ore del mattino hanno l'oro in bocca
  • ranno m lug:
    perdere il ranno e il sapone pren. biti ob trud in čas
  • rappōrto m

    1. poročilo:
    fare rapporto (a) poročati (komu)

    2. voj. raport:
    chiamare a rapporto poklicati na raport
    mettersi a rapporto javiti se na raport

    3. ovadba

    4. zveza, soodvisnost:
    rapporto di causa ed effetto zveza med vzrokom in posledico
    sotto tutti i rapporti v vsakem pogledu
    in rapporto a glede (na)

    5. zveza, odnos:
    rapporto di amicizia prijateljski odnosi
    avere rapporti intimi con qcn. evfemistično imeti s kom razmerje
    essere in buoni rapporti (con) biti v dobrih odnosih (s, z)
    troncare ogni rapporto prekiniti vse odnose

    6. mat. kvocient, količnik

    7. tehn.
    rapporto di compressione kompresijsko razmerje
    rapporto di trasmissione strojn. prenosno razmerje

    8. ekst. menjava prestave (v kolesarstvu)

    9. tekstil vzorec (za tiskanje)
  • rappresentanza f

    1. zastopanje, reprezentiranje; reprezentanca:
    in rappresentanza di kot zastopnik (nekoga)
    sala di rappresentanza reprezentančna dvorana
    spese di rappresentanza reprezentančni stroški

    2. predstavništvo; zastopstvo

    3. trgov. predstavništvo
  • rassegna f

    1. voj. pregled:
    passare in rassegna pregledati

    2. pregled; kronika

    3. razstava:
    rassegna dell'artigianato razstava obrtništva
  • rásti (rástem) imperf.

    1. crescere:
    fant lepo raste il ragazzo cresce bene
    rasti v revščini crescere nell'indigenza

    2. crescere, prosperare:
    ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

    3. crescere, accrescersi, aumentare:
    družina raste la famiglia si accresce
    cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
    raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

    4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
    hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
    dolgovi rastejo i debiti crescono
    cene naglo rastejo i prezzi lievitano
    melodija je rastla la melodia saliva
    rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

    5. pren. crescere, delinearsi:
    v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
    iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

    6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
    kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
    pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
    iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
    rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
    tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
    med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
    rasti v veje ramificare
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo
  • rastíšče1 (-a) n luogo di crescita:
    planika ima rastišče visoko v gorah la stella alpina cresce in alta montagna
    rastišče gob fungaia
  • rastlínstvo (-a) n flora, vegetazione:
    rastlinstvo in živalstvo flora e fauna
  • rato agg. pravo potrjen:
    matrimonio rato e non consumato potrjena in nekonzumirana zakonska zveza (ki jo je po cerkvenem pravu mogoče razvezati)
  • rávbar (-ja) m pog. (razbojnik) brigante, ladro; igre
    ravbarji in žandarji guardie e ladri
  • ráven (-vna -o)

    A) adj. diritto, retto, pari; piano, liscio; uguale:
    ravna cesta strada diritta
    mat. ravna črta linea retta, retta
    ravno zemljišče terreno piano
    čoln z ravnim dnom barca a fondo piatto
    raven kot sveča dritto come un fuso, impettito
    ravna proga rettilineo, rettifilo
    grad. ravna streha tetto piatto, lastrico solare
    sorodniki v ravni črti parenti in linea ascendentale
    ravna površina (npr. mize) superficie piana; il piano della tavola; ekst. pianale; arhit. riposo

    B) rávno (-ega) n terreno piano:
    hiša stoji na ravnem la casa sorge su un terreno, un tratto piano
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi
  • razcèp (-épa) m

    1. spaccatura; divorzio; strappo; scissione; scisma; fiz. fissione;
    razcep stranke scissione del, nel partito
    razcep med starimi in mladimi divorzio tra giovani e vecchi
    razcep med interesi contrasto, collisione d'interessi
    fiz. jedrski razcep scissione nucleare

    2. fenditura

    3. biforcazione, biforcamento, bivio, diramazione, ramo; anat.
    razcep sapnika biforcazione tracheale

    4. psiht. sdoppiamento:
    razcep osebnosti sdoppiamento della personalità
  • razdelíti (-ím) | razdeljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. dividere; spartire; frammentare:
    razdeliti blago po kakovosti dividere la merce a seconda della qualità
    razdeliti hlebec na štiri dele dividere la pagnotta in quattro parti
    razdeliti dobiček spartire il guadagno

    2. dividere, distribuire:
    razdeliti darove, miloščino distribuire i regali, l'elemosina
    igre razdeliti karte distribuire le carte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razdeliti na cone zonizzare
    razdeliti obroke rateizzare, razionare
    razdeliti na odstavke paragrafare
    razdeliti na periode periodizzare
    razdeliti na pol dimezzare
    razdeliti v kvote quotizzare
    razdeliti zemljišče (na več posestev) appoderare
    žarg. polit. razdeliti funkcije, vodilna mesta lottizzare le cariche