Franja

Zadetki iskanja

  • natale

    A) agg.

    1. rojsten, roden; domači:
    giorno natale rojstni dan
    terra natale rojstni kraj, domovina

    2. otr.
    Babbo natale božiček

    B) m

    1. (natalizio) rojstni dan:
    natale di Roma obletnica ustanovitve Rima
    festeggiare il proprio natale praznovati svoj rojstni dan

    2.
    Natale relig. božič:
    albero di Natale božična jelka
    durare da Natale a S. Stefano pren. malo trajati, biti kratke sape
    essere Natale per qcn. biti za koga velik praznik

    3.
    natali pl. rojstvo; ekst. rod, izvor
  • natečáj (-a) m concorso:
    razpisati natečaj bandire un concorso
    udeležiti se natečaja, sodelovati v natečaju partecipare a un concorso
  • nato

    A) agg.

    1. rojen:
    nato cieco, muto slep, nem od rojstva
    nato ieri naiven, zelen
    nato morto mrtvorojen
    nato per, a qcs. nadarjen za kaj
    essere nato e sputato a qcn. biti komu na las podoben

    2. (za označevanje dekliškega priimka)
    Maria Rossi nata Bianchi Marija Rossi, rojena Bianchi

    B) m (f -ta) otrok:
    i nati durante la Rivoluzione otroci Revolucije
  • natrobíti (-im) perf. pejor.

    1. sballare, sparare

    2.
    natrobiti jih komu strigliare qcn., dare una lavata di capo a qcn.
  • natvésti (-tvézem) perf. pejor. sballare, sparare, raccontarle grosse:
    natvesti komu kaj pren. dare a bere qcs. a qcn.
  • naučíti (-ím)

    A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
    naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
    naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
    pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
    pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione

    B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
    naučiti se kuhanja imparare a cucinare
    naučiti se na pamet imparare a memoria
    naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
    naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
    naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
    človek se na napakah uči sbagliando si impara
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte
  • náuk (-a) m

    1. dottrina, insegnamento; tesi; magistero:
    filozofski, naravoslovni, verski nauk dottrina filosofica, naturalistica, religiosa
    Kopernikov heliocentrični nauk tesi copernicana dell'eliocentrismo
    cerkveni nauk il magistero della Chiesa

    2. insegnamento, consiglio, suggerimento:
    upoštevati nauke staršev seguire i consigli dei genitori

    3. star. (študij, uk) studi; tirocinio; lit. morale (della favola, del racconto);
    obesiti nauke na kljuko abbandonare, troncare gli studi
    sprejeti koga v nauk prendere uno a tirocinio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. iti k nauku andare alla lezione di catechismo
    rel. krščanski nauk catechismo
    oznanjevati, širiti, učiti krive nauke (tudi šalj.) dire, diffondere eresie
    nauk o cerkvenem govorništvu omiletica
    geol. nauk o fosilih orittologia
    mitol. nauk o izvoru bogov teogonia
    zool. nauk o kačah ofiologia
    anat. nauk o kosteh osteologia
    mat. nauk o množicah insiemistica
    filoz. nauk o naravnem pravu giusnaturalismo
    med. nauk o nosnih boleznih rinologia
    med. nauk o odmerjanju zdravil posologia
    rel. nauk o odrešenju soteriologia
    nauk o simbolih simbolica
    nauk o sistemih sistemistica
    fiz. nauk o strukturi trdnih teles strutturistica
    fiz. nauk o tekočnosti reologia
    anat. nauk o vezeh desmologia
    fiz. nauk o zvoku acustica
    nauk o živilih, o prehrani sitologia
  • naváden (-dna -o) adj.

    1. abituale, solito, consueto:
    to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

    2. ordinario, comune; semplice:
    naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
    bil je čisto navaden dan era una giornata comune
    tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta navadna pošiljka plico semplice
    ekon. navadne obresti interesse semplice
    mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
    navadni odvod derivata semplice
    fiz. navadni tlak pressione semplice
    navadna temperatura temperatura semplice
    žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
    rel. navadna nedelja tempo ordinario
    alp. navadna smer normale
    ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
    pren. knjiž. navaden človek ciompo
    navaden dan feria
    navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
    muz. navadni aulos monaulo
    film. navadni film film a passo normale
    navadni ljudje umili, gente comune
    voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
    ekst. navadni vojaki truppa
  • naváditi (-im) | navájati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. addestrare, insegnare, allenare:
    navaditi brati, pisati insegnare a leggere, a scrivere
    navajati mladino na učenje allenare i giovani allo studio

    2. abituare, assuefare; avvezzare:
    navaditi na novo okolico abituare al nuovo ambiente

    B) naváditi se (-im se) | navájati se (-am se) perf., imperf. refl. imparare, abituarsi, assuefarsi:
    navaditi se na mamila assuefarsi alla droga
    navaditi se na napore assuefarsi alle fatiche
  • navájati1 (-am) | navêsti (-vêdem) imperf., perf.

    1. citare, allegare, indicare; produrre; addurre; (podrobno) specificare:
    navajati številke, imena citare numeri, nomi
    navesti dokaze produrre prove
    navesti vzroke addurre motivi
    navajati kaj obremenilnega, razbremenilnega allegare qcs. a colpa, a discarico

    2. redko (nagovoriti, nagovarjati) indurre; esortare:
    to nas navaja k sklepu, da il che ci induce a concludere che
  • navájen (-a -o) adj. abituato, avvezzo, uso, assuefatto, solito; rotto:
    navajen napora rotto alla fatica
    biti, ne biti navajen na essere, non essere abituato a
    biti, ne biti navajen (na to), da bi avere, non avere l'abitudine di
  • návček (-čka) m campana funebre:
    zvoniti z navčkom suonare a morto
    kmalu mu bo zapel navček è prossimo a morire
    pren. takim prizadevanjem že poje navček iniziative del genere sono condannate a fallire
  • nave f

    1. ladja:
    nave ammiraglia admiralska ladja
    nave appoggio oskrbovalna ladja
    nave atomica ladja na atomski pogon
    nave da battaglia bojna ladja
    nave da cabotaggio obalna ladja
    nave da carico, da trasporto tovorna ladja
    nave cisterna tanker
    nave civetta ladja za protipodmorniško vabo
    nave corazzata oklopnica
    nave corsara gusarska ladja
    nave dragamine minolovec
    nave da guerra vojna ladja
    nave di linea linijska ladja
    nave mercantile trgovska ladja
    nave ospedale bolniška ladja
    nave passeggeri potniška ladja
    nave da pesca ribiška ladja
    nave portaerei letalonosilka
    nave posacavi ladja za polaganje kablov
    nave rompighiaccio ledolomilec
    nave di salvataggio reševalna ladja
    nave da sbarco izkrcevalna ladja, desantna ladja
    nave scorta spremljevalna ladja
    nave scuola šolska ladja
    nave spaziale aero vesoljska ladja
    nave traghetto trajekt
    nave a vapore parnik
    nave a vela jadrnica

    2.
    nave da latte posnemalni bazen (v mlekarnah)
  • navédba (-e) f indicazione; dato, riferimento; dichiarazione; citazione; allegazione:
    navedba rojstnega kraja indicazione del luogo di nascita
    navedbe so resnične i dati (riportati) rispondono a verità
    zgodovinske navedbe riferimenti storici
    jur. navedbe obtožnice le dichiarazioni dell'accusa
  • navigare v. intr. (pres. navigo)

    1. navt. pluti:
    navigare a motore, a remo, a vela pluti (motorna ladja), veslati, jadrati

    2. ekst. pluti, križariti, potovati (z ladjo):
    navigare in cattive acque pren. znajti se v (denarnih) težavah
    navigare nei flutti della vita pren. spretno se izogibati težavam
    navigare a ogni vento pren. znajti se v vseh okoliščinah
    navigare col vento in poppa pren. imeti srečo

    3. ekst. navt. prevažati (se):
    il petrolio naviga con le petroliere nafto prevažajo s tankerji
  • navíjati (-am) | navíti (-víjem) imperf., perf.

    1. avvolgere; attorcigliare; arricciare:
    navijati vrv avvolgere la fune
    navijati na klobčič aggomitolare
    navijati brke, lase arricciare i baffi, i capelli

    2. caricare (orologio)

    3. pog. mettere (un apparecchio, una radio e sim.) al massimo volume

    4.
    navijati cene gonfiare i prezzi

    5. (siliti, pregovoriti, pregovarjati) persuadere, sforzare

    6. šport. fare il tifo, tifare

    7. žarg. (potegovati se za) propendere per
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naviti komu ušesa tirare a uno le orecchie
    navijati (varati, goljufati)
    koga ingannare, truffare; pog. fregare
  • nazíranje (-a) n (nazor) opinione, veduta, idea; credo:
    biti enakega naziranja glede koga, česa avere opinioni, vedute analoghe su, riguardo a


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • neanche

    A) avv.

    1. sploh ne, nikakor ne:
    neanche per idea!, neanche per sogno! sploh ne!, kje pa!

    2. niti (v podkrepitev negacije):
    non ho in tasca neanche un soldo v žepu nimam niti ficka

    3. celo... ne, še... ne:
    neanche un bambino si comporterebbe così še otrok se ne bi tako obnašal

    B) cong. pa če (uvaja dopustne stavke + gerundiv ali nedoločnik):
    neanche a pagarlo, neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal
  • nebésa (-bés) n pl.

    1. rel. paradiso, cielo:
    iti v nebesa andare, salire in cielo
    prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia

    2. pren. paradiso; olimpo; stelle

    3. pren. (nebo) cielo

    4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
    hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle

    5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
    goditi se kot v nebesih vivere come un papa
    to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio