Franja

Zadetki iskanja

  • slovó (-ésa) n addio, commiato, congedo:
    oditi brez slovesa andarsene alla chetichella; andarsene senza salutare
    dati slovo congedarsi, accomiatarsi da
  • slúh (-a) m udito; orecchio:
    okvara, motnja sluha disturbi dell'udito
    imeti dober sluh avere buon udito, buon orecchio
    napenjati sluh tendere le orecchie
    pren. izginiti brez duha in sluha dileguarsi, sparire nel nulla
  • smísel (-sla) m

    1. senso, significato, accezione:
    v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
    delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
    razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte

    2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
    izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
    biti brez smisla za humor mancare di humour

    3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
    imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
    razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico

    4. v smislu
    a) secondo, conformemente a, in conformità con:
    ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
    b) (v adv. rabi)
    v nekem smislu in un certo senso
    v tem smislu in questo senso

    5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
    brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
    nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi
  • sód (-a) m

    1. botte; barile; fusto; tino:
    stolitrski sod botte da cento litri
    sod vina botte di vino
    hrastov sod botte di rovere
    pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
    točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
    biti debel kot sod essere grasso come un barile

    2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
    polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
    sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
    imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
    zažveplati sod solforare la botte
    usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
    pren. sod brez dna pozzo senza fondo
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • sodník (-a) | -íca (-e) m, f

    1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
    sodnik za prekrške pretore
    sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
    sodnik porotnik giudice popolare
    sodnik prisednik giudice a latere
    sodnik za ločitve divorzista

    2. šport. arbitro; giudice di gara:
    glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
    stranski sodnik segnalinee
    točkovni sodnik giudice di gara

    3. pren. giudice:
    čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
    brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
    jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
    mirovni sodnik giudice di pace
    preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
    sodnik poročevalec giudice relatore
    nebeški, večni sodnik il supremo giudice
    hist. mestni sodnik magistrato
  • soglásje (-a) n

    1. accordo; consenso, acconsentimento, assenso:
    v popolnem soglasju di comune accordo

    2. assenso, benestare, beneplacito:
    mladoletniki ne morejo skleniti zakonske zveze brez soglasja staršev i minorenni non possono contrarre matrimonio senza l'assenso, il benestare dei genitori

    3. armonia, concordia
  • sól (-í) f

    1. sale:
    kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
    pridobivati sol ricavare il sale
    posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
    rudnik soli miniera di sale
    ščepec soli pizzico di sale
    kamena sol sale minerale, salgemma
    morska sol sale marino
    živinska sol sale pastorizio
    sol za posipanje cest sale anticongelante

    2. kem. sale:
    baze, kisline in soli basi, acidi e sali
    kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
    rudninske soli sali minerali
    soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
    farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
    kem. sol sečne kisline urato
    sol smolne kisline resinato
    sol šiškove kisline gallato
    dišeče soli sali da bagno
    min. grenka sol epsomite
    gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
    med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
    govorjenje brez soli un discorso insipido
    ne imeti niti za sol essere povero in canna
    ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
    bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
    razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'
  • sōldo m

    1. sold:
    essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

    2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
    roba da pochi soldi ničvredna roba
    non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
    non valere un soldo ne veljati prebite pare

    3.
    soldi pl. denar; penezi:
    avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
    avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
    fare i soldi obogateti
    mettere da parte i soldi varčevati

    4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
    essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)
  • spánje (-a) n

    1. dormita; sonno; ekst. letargo:
    pogrezniti se, potoniti v spanje sprofondare nel sonno, addormentarsi
    govoriti, jokati v spanju parlare, piangere nel sonno
    pren. spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    noči brez spanja notti insonni
    med. letargično spanje sonno letargico

    2. zool. letargo
  • sparare2

    A) v. tr. (pres. sparo)

    1. ustreliti, streljati:
    sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
    spararsi un colpo ustreliti se
    sparare una fucilata ustreliti s puško

    2.
    sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
    sparare in rete šport streljati na vrata

    3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
    spararle grosse debele klatiti
    sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek

    B) v. intr. ustreliti, streljati:
    spararsi ustreliti se
    sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
    sparare a salve streljati v salvah
    sparare a vista streljati brez opozorila
    sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati
  • spasso m

    1. zabava:
    per spasso za zabavo
    darsi agli spassi vdajati se brezdelju, zabavati se
    prendersi spasso di qcn. norčevati se iz koga

    2. pren. zabavnež

    3. (kratek) sprehod:
    andare a spasso iti na sprehod
    essere a spasso pren. biti brez dela
    mandare qcn. a spasso znebiti se koga, spraviti koga spod nog
    mandare a spasso qcn. pren. briti norce iz koga
    va' a spasso! pojdi k vragu!
  • spianato

    A) agg.

    1. zravnan, zglajen

    2.
    canto spianato glasba petje brez zanosa

    B) m ploščad
  • spiattellato agg. odkrito izrečen, izblebetan:
    alla spiattellata odkrito, brez obzirov
  • spiccio agg. (m pl. -ci, f pl. -ce) hiter, pospešen:
    andare per le spicce opraviti kaj na hitro, brez ceremonij
  • spigionato agg. neoddan (stanovanje)
    avere l'ultimo piano spigionato pren. toskansko biti brez pameti, nerazsoden
  • spina f

    1. trn

    2. bodica

    3.
    spine pl. bodičje, bodičevje; trnata veja

    4. pren. trn, muka:
    ho una spina nel cuore v srcu mi tiči trn
    essere, stare sulle spine pren. biti na trnih

    5. pog. zbodljaj

    6. zool. bodica; želo; (ribja) koščica:
    a spina di pesce agr., obl., obrt ribja kost (oblikovanost, vzorec, vbod)

    7.
    spina bifida med. nezarasla hrbtenica
    spina dorsale anat. hrbtenica
    spina ventosa med. tuberkuloza prsnice

    8. elektr. vtikač

    9. metal. mašilni drog

    10. nastavna odprtina; pipa (na sodu):
    birra alla spina točeno pivo

    11. gradb.
    muro di spina glavni nosilni zid

    12. navt. palubni obroč
    PREGOVORI: non c'è rosa senza spina preg. ni rože brez trna
  • spotíka (-e) f pren. scandalo:
    bati se zamere in spotike temere risentimenti e scandali
    kamen spotike la pietra dello scandalo
    biti spotika čemu essere di ostacolo a qcs.
    govoriti brez spotike parlare speditamente
  • spuntare1

    A) v. tr. (pres. spunto)

    1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)

    2. sneti

    3. pren. premagati (oviro)
    spuntarla uspeti, zmagati

    B) v. intr.

    1. pokazati se; pognati, poganjati

    2. vziti, vzhajati (sonce)

    3. pojaviti, pojavljati se

    C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)

    1. odlomiti se (konica, vrh):
    spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka

    2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)

    Č) m (le sing.)

    1. vzhod (sončni, mesečev)

    2. začetek:
    allo spuntare del giorno ko se zdani
  • srám (-ú) m

    1. vergogna, pudore; ekst. rossore:
    občutiti sram provare vergogna
    postajati rdeč od sramu arrossire dalla vergogna
    biti brez sramu essere svergognato
    občutek sramu senso di vergogna, pudore

    2. (v povedk. rabi) biti sram vergognarsi:
    pren. sram te bodi vergognati! vergogna!
    da te ni sram dovresti vergognarti
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za