Franja

Zadetki iskanja

  • úmen (úmna -o) adj. intelligente, ragionevole; raziocinante:
    človek je umno bitje l'uomo è un essere raziocinante
  • umile

    A) agg.

    1. nizek; preprost, navaden; reven; beden:
    un'umile casetta preprosta hišica
    uomo di umili origini človek nizkega, preprostega rodu
    eseguire i lavori più umili opravljati najnavadnejša dela

    2. skromen

    3. ponižen:
    farsi tutto umile slabš. biti ponižen, klečeplaziti

    B) m

    1.
    umili pl. preprosti, navadni ljudje

    2. ponižnež
  • uspéšen (-šna -o) adj. felice, fruttuoso, fortunato; di successo:
    uspešen podvig un'impresa fortunata
    uspešen politik un politico di successo
    (družbeno) uspešen človek (uomo) arrivato
    uspešen domislek marchingegno
    šport. uspešen strelec enajstmetrovk rigorista
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • veduta f

    1. knjižno videnje:
    testimone di veduta očividec
    conoscere qcn. di veduta koga poznati na videz

    2. pogled; razgled

    3. umet. veduta

    4. pren. knjižno sposobnost razumevanja

    5.
    vedute pl. pren. pogledi:
    avere vedute ampie, larghe, essere di ampie, larghe vedute biti človek širokih pogledov
    avere vedute grette, ristrette; essere di vedute ristrette biti človek ozkih, konzervativnih pogledov
  • verità f

    1. resnica:
    la bocca della verità pren. resnicoljuben mož, človek, ki se ne laže
    siero della verità serum resnice
    verità sacrosanta sveta resnica
    dire la verità povedati resnico; ekst. biti točen (ura)
    per dire la verità resnici na ljubo, če naj bom odkrit

    2. resnica (v absolutnem smislu):
    in verità, per la verità v resnici, pravzaprav
    verità di fede relig. verska resnica
    verità rivelata razodetje
    verità scientifiche znanstvene resnice

    3. resničnost

    4. odkritosrčnost
    PREGOVORI: la verità viene sempre a galla preg. resnica bode v oči
  • vile

    A) agg.

    1. knjižno cenen:
    a vil prezzo zelo poceni
    roba vile ceneno blago

    2. ekst. knjižno reven, beden:
    avere, tenere a vile ne ceniti

    3. ekst. pren. nizkoten, zaničevanja vreden:
    vile adulazione nizkotno prilizovanje
    il vil metallo šalj. zlato

    4. knjižno reven, nizkega rodu:
    uomo di vile condizione človek nizkega stanu

    5. strahopeten; podel:
    atto, azione vile strahopetno dejanje

    B) m, f strahopetnež, strahopetnica; podlež
  • vissuto agg. izkušen, z izkušnjami (tudi slabš.):
    uomo vissuto človek z izkušnjami
    vita vissuta stvarno življenje
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • vólja (-e) f

    1. volontà, volere; voglia:
    človek železne volje individuo di una volontà ferrea
    človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
    svobodna volja libero arbitrio
    volja do dela voglia di lavorare
    volja do učenja volontà di studiare
    po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
    naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

    2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
    dobra volja buonumore
    slaba volja malumore, cattivo umore
    spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

    3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
    trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
    med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

    4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
    ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
    dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
    drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
    filoz. volja do moči volontà di potere
    jur. pogodbena volja libertà contrattuale
    polit. misija dobre volje missione di buona volontà
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
    volovska vprega tiro di buoi
    človek volovske moči individuo forte come un toro
    volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
    pren. volovske oči occhi grandi e tondi
    pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
    bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
    navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis)
  • vréden (-dna -o) adj.

    1. del valore di, che vale:
    njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
    as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
    gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

    2. degno; meritevole:
    pomilovanja vreden degno di compassione
    vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
    stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

    3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
    estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
    vreden nakit gioielli preziosi
    eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
    prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
    iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
    drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
    vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
    dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
    zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
    ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
    nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
    vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
    blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
    vreden graje censurabile, sindacabile
    vreden obsodbe condannabile
    vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • vŕl (-a -o) adj.

    1. degno, onesto, probo, leale; virtuoso:
    vrl človek galantuomo

    2. bravo, diligente:
    vrla gospodinja brava massaia
  • vŕsta (-e) f

    1. fila; riga:
    sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
    postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
    vrsta za vstopnice fila per i biglietti

    2. riga:
    natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

    3. (večja množina) serie:
    vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

    4. fila, rango:
    stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
    strniti vrste serrare le file

    5. specie, tipo:
    navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
    nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
    on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
    izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

    6. (celote rastlin in živali) specie:
    spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
    iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
    rod in vrsta genere e specie
    endemna vrsta specie endemica

    7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
    ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
    pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
    nesreče so na vrsti (se vrstijo)
    vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

    8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
    blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
    prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
    mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

    9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
    knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

    10. agr. (red) fila

    11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

    12. muz., mat. serie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
    klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
    pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
    postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
    pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
    nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
    divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
    obrt. vrsta petelj fila di maglie
    šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
    lingv. besedna vrsta parte del discorso
    glagolska vrsta coniugazione
    lit. književna vrsta genere letterario
    geogr. gorska vrsta catena di montagne
    šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
    strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
    anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
    obl. vrsta gumbov bottoniera
    vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
    film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
    šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento
  • vtikljív (-a -o) adj.

    1. inseribile, innestabile

    2. pren. indiscreto, invadente:
    vtikljiv človek ficcanaso
  • zaúpanje (-a) n fiducia; fede, buona fede; credito:
    zlorabiti zaupanje nekoga approfittare della buona fede di qcn.
    oseba, ki si ne zasluži, ki ni vredna zaupanja persona di poco credito
    politik, ki mu volivci zaupajo un politico che trova credito presso gli elettori
    vzbuditi zaupanje ispirare fiducia
    zaupanja vreden človek persona, uomo di fiducia
    interval zaupanja intervallo fiduciario
  • zazŕt (-a -o) adj. che fissa, con lo sguardo fisso (a):
    vase zazrt človek individuo introverso
  • zdravorazúmski (-a -o) adj. (dotato) di buon senso:
    zdravorazumski človek uomo, individuo (dotato) di buon senso, ragionevole
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure