umakníti (-em) | umíkati (-am)
A)  perf., imperf.
1.  ritirare, spostare, togliere:
 umakniti avto s pločnika spostare l'auto dal marciapiede
 umakniti predstavo s sporeda togliere lo spettacolo dal cartellone
 ni umaknil pogleda z nje non toglieva gli occhi da lei
2.  ritirare; recedere:
 jur. umakniti obtožbo recedere dall'accusa
B)  umakníti se (-em se) | umíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1.  spostarsi, tirarsi indietro; pren. ritirarsi, chiudersi, fuggire:
 umakniti se za dva koraka tirarsi indietro di due passi
 pren. umakniti se v svet sanj chiudersi nelle fantasticherie
2.  schivare, evitare, rifuggire:
 umakniti se udarcu schivare il colpo
 pren. umakniti se vsem odgovornostim rifuggire da qualsiasi responsabilità
3.  dimettersi; ritirarsi:
 umakniti se s položaja dimettersi dalla carica
 umakniti se v privatno življenje ritirarsi a vita privata
4.  ritirarsi, retrocedere; essere sostituito:
 voda se je umaknila v svojo strugo l'acqua si è ritirata nell'alveo
 pren. naravna vlakna so se umaknila sintetičnim alle fibre naturali si sono sostituite le sintetiche
 Zadetki iskanja
-  umano
 A) agg.
 1. človeški:
 bestia umana zver v človeški podobi
 creatura umana človeško bitje
 genere umano človeški rod
 scienze umane družbene vede
 umane lettere leposlovje, beletristika
 2. človeški (ki se nanaša na človeka, na človeško naravo):
 l'umana debolezza človeška slabost
 è umano človeško je
 errare è umano človeško je grešiti
 3. človeški, človečen, človekoljuben
 B) m
 1. (le sing.) človeško (kar je človeku lastno); človeška razsežnost
 2.
 umani pl. knjižno ljudje, človeška bitja
-  umestítev (-tve) f insediamento; sistemazione:
 umestitev novega rektorja insediamento del nuovo magnifico rettore
 umestitev v hotelu sistemazione nell'albergo
-  umétnost (-i) f
 1. arte:
 umetnost in znanost arte e scienza
 dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
 umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art
 2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
 akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
 uporabna umetnost arte applicata
 3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
 muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
 razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare
 4. (umetniško ustvarjanje) arte:
 v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi
 5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
 kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
 govorniška umetnost retorica
 umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
 umetnost vojskovanja l'arte della guerra
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
 to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
 cerkvena umetnost arte sacra
 dramska umetnost arte drammatica
 naivna umetnost arte naïve, primitiva
 sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema
-  umido
 A) agg. vlažen; moker:
 bolla a umido mokri žig
 clima umido vlažno podnebje
 B) m
 1. (umidità) vlaga
 2. kulin. paradižnikova omaka:
 carne in umido meso v paradižnikovi omaki
-  umíkanje (-a) n spostamento; ritiro, ritirata; pren. fuga:
 umikanje v svet sanj fuga nel mondo dei sogni
-  umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.
 1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
 umirati od lakote morire di fame
 umreti zaradi bolezni morire di malattia
 umreti od hudega morire di crepacuore
 umirati sam, kot pes morire solo come un cane
 umreti v brodolomu perire in un naufragio
 umirati za domovino morire per la patria
 pren. gozdovi umirajo (propadajo)
 zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento
 2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
 vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui
 3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
 umirati od sramu morire di vergogna
 umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa
-  uno, un
 A) agg. (f una)
 1. eden, en, ena:
 la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
 in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
 2. ekst. en sam:
 non ho un soldo in tasca brez ficka sem
 a un modo, d'un modo enako, na enak način
 a un tempo istočasno, hkrati
 a una voce enoglasno, skladno
 3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
 la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
 4. (število) eden:
 il numero uno è dispari število eden je liho
 numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
 un farabutto numero uno lopov številka ena
 nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
 B) m (f una) (število) eden:
 è l'una ura je ena
 uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
 a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
 uno che sia uno niti eden
 uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
 essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
 marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
 C) art. indeterm. (f una)
 1. neki, neka:
 prestami un libro posodi mi knjigo
 2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
 questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
 3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
 ma è un bambino! saj je vendar otrok!
 4. pleon. približno:
 starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
 Č) pron. (f una; m pl. uni)
 1. nekdo:
 c'è uno che ti cerca nekdo te išče
 2. kdor (v brezosebni rabi):
 uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
 3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
 l'uno o l'altro ta ali oni
 l'uno dopo l'altro drug za drugim
 l'un l'altro drug drugega
 si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
 4. eden, katerikoli:
 ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
 combinarne una zagosti jo
 raccontarne una povedati zgodbico, novico
-  unghia f
 1. anat. noht; krempelj:
 sull'unghia takoj (plačilo v gotovini)
 avere le unghie corte, lunghe imeti kratke, dolge nohte
 avere le unghie lunghe pren. imeti dolge prste
 difendersi coi denti e con le unghie pren. upirati se z vsemi štirimi, braniti se z vsemi sredstvi
 essere carne e unghia (culo e camicia) pren. biti kot rit in srajca
 mangiarsi, mordicchiarsi le unghie gristi si nohte
 mettere fuori le unghie pren. pokazati kremplje
 2.
 unghie pl. pren. kremplji; roke:
 avere, tenere qcn. sotto, tra le unghie pren. imeti koga v krempljih
 cadere tra le unghia di qcn. priti komu v kremplje
 3. pren. dlaka, malenkost
 4. (poševno zaostreno) rezilo:
 l'unghia dello scalpello rezilo dleta
 5. žlebiček (na žepnem nožiču)
 6. bot.
 unghia cavallina lapuh (Ungulina fomentaria)
 7. tisk rob platnic (pri trdo vezanih knjigah)
 8. arhit. obločni kot
-  unifórma (-e) f voj. divisa, uniforme; ekst. uniforme; tenuta:
 nositi uniformo portare la divisa
 gasilska, lovska, policijska, vojaška, železničarska uniforma uniforme di pompiere, di cacciatore, di poliziotto, militare, di ferroviere
 gala, paradna uniforma alta tenuta, grande uniforme, uniforme di gala
 sleči uniformo essere congedato
 možje v uniformah i poliziotti
-  uniforme
 A) agg.
 1. enoten, istoličen; uniformen
 2. enakomeren:
 moto uniforme enakomerno gibanje
 3. mat. homogen:
 funzione uniforme homogena funkcija
 4. pren. enoličen:
 vita uniforme enolično življenje
 B) f
 1. voj. uniforma; delovna obleka:
 alta, grande uniforme paradna uniforma
 uniforme da combattimento bojna obleka
 uniforme di fatica delovna obleka
 indossare l'uniforme pren. obleči uniformo, stopiti v vojsko, začeti vojaško kariero
 2. ekst. uniforma
-  unione f
 1. združitev, združenje; zveza:
 unione matrimoniale zakonska zveza
 2. združenje, zveza:
 unione sindacale sindikalno združenje
 3. pren. soglasje, sloga; povezanost:
 lavorare in perfetta unione delati složno
 4. pravo zveza; unija:
 unione doganale, monetaria carinska, denarna unija
 unione personale personalna unija
 PREGOVORI: l'unione fa la forza preg. v slogi je moč
-  unire
 A) v. tr. (pres. unisco)
 1. spojiti, spajati
 2. ekst. združiti, združevati:
 un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
 unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim
 3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
 unire in matrimonio poročiti
 4. zvezati (s cesto, telefonom)
 B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)
 1. zvezati se:
 unirsi in matrimonio poročiti se
 2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
 proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!
 3. (armonizzarsi) biti skladen
 C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)
 1. pridružiti se
 2. ekst. biti združen:
 in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca
-  uōmo m (pl. uomini)
 1. antrop. človek (Homo sapiens):
 l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)
 2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
 i diritti dell'uomo človeške pravice
 a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
 l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
 l'uomo comune navaden človek
 l'uomo del medioevo srednjeveški človek
 3. človek, moški:
 a tutt'uomo pren. z vso močjo
 come un sol uomo pren. vsi skupaj
 da uomo moški:
 cappello da uomo moški klobuk
 4. človek; moški:
 uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
 uomo d'azione človek akcije
 uomo per bene poštenjak
 brav'uomo dober, pošten delavec
 uomo di classe prefinjen, izobražen človek
 uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
 uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
 uomo forte vodilna oseba
 uomo di gusto človek izbranega okusa
 uomo d'onore spoštovana oseba
 uomo di parola mož beseda
 uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
 uomo da poco, da nulla niče
 sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
 uomo di spirito duhovit človek, humorist
 da uomo a uomo med nama, povsem odkrito
 5. moški; mož:
 per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)
 6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
 uomo d'affari poslovnež
 uomo d'arma, di spada vojak
 uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
 uomo di corte dvorjan
 l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
 uomo di legge pravnik, odvetnik
 uomo di lettere književnik, literat
 uomo di mare pomorščak
 uomo di mondo svetovljan
 uomo navigato izkušen človek
 uomo d'onore evfemistično mafijaš
 uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
 uomo di panza mafijski šef
 uomo politico politik
 uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
 uomo di Stato državnik
 uomo di teatro dramatik
 7. človek, posameznik:
 il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček
 8. delavec:
 uomo di fatica težak
 l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
 l'uomo del latte, del pane mlekar, pek
 9. šport igralec (član moštva):
 uomo gol ključni igralec
 10. voj. vojak:
 uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
 uomo di guerra veteran
 11. navt. mornar, mož:
 uomo di mare morski volk
 uomo in mare! nekdo je padel v morje!
 12. človek, nekdo
 13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
 uomo radar aero kontrolor poletov
 uomo ragno človek iz gume, akrobat
 uomo rana človek žaba
 uomo sandwich živi plakat
 uomo siluro voj. živi torpedo
-  uōpo m knjižno potreba; namen, cilj, smoter:
 all'uopo v potrebi
 a quest'uopo v ta namen
 essere d'uopo biti potreben
-  uōvo m (f pl. -va)
 1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra
 2. (kokošje) jajce:
 bianco, chiara d'uovo beljak
 rosso d'uovo rumenjak
 uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
 uovo benedetto pirh
 uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
 uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
 uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
 uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
 uovo al tegame kulin. jajce na oko
 l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
 la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
 pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
 pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
 testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
 cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
 è come bere un uovo pren. nič lažjega
 essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
 guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene
 3. ekst.
 uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
 uovo di neve kulin. snežna kepa
 uovo da rammendo goba za krpanje
 PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
-  úpanje (-a) n
 1. speranza, augurio, auspicio; aspettativa, attesa:
 biti poln upanja essere pieno di speranza
 neutemeljeno, skrito, trdno upanje speranza infondata, nascosta, tenace
 žarek upanja raggio di speranza
 gojiti upanje coltivare la speranza, sperare
 pokopati, uničiti upanja cancellare, sopprimere le speranze
 slepiti se z upanjem coltivare vane speranze, vane illusioni
 navdajati z upanjem infondere speranza
 svoja upanja polagati v kaj riporre tutte le proprie speranze in qcs.
 2. pren. speranza; promessa:
 veliko upanje naše kinematografije una grande speranza, una grande promessa del nostro cinema
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 star. dati, kupiti na upanje dare, comprare a credito
 dajati komu upanje dare coraggio, incoraggiare, stimolare
 mat. matematično upanje valore previsto
 rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
 dokler živimo, upamo finché c'è vita c'è speranza
-  upírati (-am) | upréti (uprèm)
 A) imperf., perf.
 1. puntare, appoggiare:
 upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi
 2. puntare, rivolgere:
 upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.
 B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.
 1. puntare:
 upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra
 2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
 aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
 obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente
 3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
 upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
 upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
 upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito
 4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
 meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
 upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa
 5. battere (contro), risplendere (del sole)
 6. opporsi, contrastare; andare contro:
 upirati se vetru andare contro vento
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
 matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
 želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
 to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso
-  upodábljati (-am) | upodóbiti (-im) imperf., perf. raffigurare, rappresentare, modellare, ritrarre; knjiž. effigiare, ekst. interpretare:
 upodabljati pravico kot žensko s tehtnico raffigurare la giustizia come una donna che brandisce una bilancia
 upodabljati v kamen, z barvami modellare nella pietra, ritrarre a colori
 gled. upodabljati glavnega junaka interpretare il protagonista
-  upòr (-ôra) m
 1. resistenza; ribellione
 2. insurrezione, rivolta, ribellione, sedizione, sommossa; ammutinamento:
 oboroženi upor ribellione a mano armata
 v krvi zadušiti upor reprimere l'insurrezione nel sangue
 hist. kmečki upori rivolte contadine
 3. fiz., teh. (tudi ekst.) resistenza:
 premagovati vodni, zračni upor vincere la resistenza dell'acqua, dell'aria
 fiz. električni, magnetni upor resistenza elettrica, magnetica
 ohmski upor resistenza ohmica
 4. elektr. (predmet) resistenza, resistore;
 grelni upor resistenza per, di riscaldamento
 odvodni upor messa a terra
 plastni upor resistore a strato metallico
 spremenljivi upor resistenza compensatrice