Franja

Zadetki iskanja

  • tróje

    A) numer. inv. (pri množinskih samostalnikih) tre:
    troje škarij tre forbici
    troje živali tre (diverse) bestie

    B) adv. po troje, v troje per tre, in tre
  • troncare v. tr. (pres. tronco)

    1. rezati; sekati; lomiti:
    troncare il capo obglaviti

    2. okrniti

    3. jezik apokopirati (besedo)

    4. pren. upehati; oslabiti; ohromiti:
    la delusione ha troncato in lei ogni energia razočaranje je v njej ohromilo vso voljo

    5. pren. prekiniti, prekinjati:
    troncare una relazione sentimentale prekiniti ljubezensko zvezo
    troncare la parola in bocca a qcn. komu vzeti besedo, skočiti v besedo
  • trōttola f

    1. igre vrtavka:
    frullare, girare come una trottola pren. ne biti nikoli pri miru, sukati se kot vrtavka
    la testa mi gira come una trottola v glavi se mi vrti

    2. šport pirueta (pri kotalkanju)
  • trovare

    A) v. tr. (pres. trōvo)

    1. najti:
    trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
    andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

    2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
    trovare un po' di pace najti malo miru
    trovare il proprio utile imeti korist
    trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

    3. ekst. naleteti na:
    trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

    4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
    trovare un rimedio a čemu znati pomagati
    trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

    5. zalotiti; odkriti:
    trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
    lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

    6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
    trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
    ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

    7. misliti, meniti:
    trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
    trovi? pog. se ti zdi?

    8. zavedeti se; uvideti:
    trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

    B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

    C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

    1. biti, počutiti se:
    trovarsi d'accordo strinjati se
    trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
    trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
    trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

    2. znajti se

    3. biti, nahajati se:
    la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi
  • tŕpati (-am)

    A) imperf. ficcare, spingere, riempire di:
    trpati datume v možgane riempire la testa di date
    pren. trpati vse v en koš fare di ogni erba un fascio

    B) trpati se (-am se) imperf. refl. riempirsi:
    trpati se s hrano ingollare il cibo
  • trpéti (-ím) imperf.

    1. soffrire, patire:
    trpeti lakoto, žejo, bedo soffrire la fame, la sete, la miseria
    trpeti peklenske muke soffrire le pene dell'inferno
    trpeti za otroke sacrificarsi per i figli
    trpeti kot žival lavorare, sfacchinare come una bestia

    2. sopportare, subire:
    trpeti izgubo sopportare una perdita
    trpeti krivico subire un'ingiustizia

    3. med. trpeti za, na essere affetto da; patire, soffrire di:
    trpeti za kroničnim katarjem patire di catarro cronico
    trpeti za nespečnostjo soffrire di insonnia

    4. (biti prizadet zaradi učinkov česa slabega) soffrire, risentire:
    zaradi pogostih izostankov z dela trpi proizvodnja la produzione risente del forte assenteismo

    5. pren. (dovoljevati) tollerare:
    rastlina ne trpi mraza la pianta non tollera il freddo
    v hiši ne trpi vonja po tobaku non tollera puzza di tabacco in casa
    ne trpeti ugovora non tollerare obiezioni
  • tŕska2 (-e) f

    1. scheggia, sverza:
    pren. suh kot trska magro come un chiodo, uno stecco, un'acciuga
    iti v trske spaccarsi, sfasciarsi
    potrpežljiv, da bi trske na njem cepil che ha la pazienza di Giobbe

    2. pren. stecco, baccalà
  • tŕst (-a) m canna; giunco; cannuccia (Phragmites australis):
    zibati se kot trst v vetru dondolarsi come una canna al vento
    navadni trst canna di palude (Phragmites communis)
    sladkorni trst canna da zucchero (Saccharum officinarum)
  • truccare2

    A) v. tr. (pres. trucco)

    1. maskirati; kamuflirati; preobleči, preoblačiti:
    truccare qcn. da cinese preobleči, maskirati koga v Kitajca

    2. šminkati, ličiti; urediti:
    truccare le labbra col rossetto našminkati ustnice z rdečilom

    3. potvoriti, falzificirati; ponarediti, ponarejati:
    truccare le carte označiti karte
    truccare un mobile predelati, ponarediti kos pohištva
    truccare un motore avto sfrizirati motor
    truccare una partita šport žarg. lažirati tekmo
    truccare le elezioni potvoriti rezultate volitev

    B) ➞ truccarsi v. rifl. (pres. mi trucco)

    1. preobleči, preoblačiti se; maskirati se

    2. urediti si obraz, našminkati se
  • trufolarsi v. rifl. (pres. mi trufolo) bresti, čofotati, valjati se:
    trufolarsi nel fango valjati se v blatu
  • trúma (-e) f frotta, torma; stormo; turbine, schiera, moltitudine:
    truma otrok una frotta di bambini
    truma ptic uno stormo di uccelli
    ljudje so v trumah zapuščali mesto la gente lasciava la città a frotte
  • truppa f

    1. voj. vojaki; vojska:
    le truppe alleate, nemiche zavezniška, sovražnikova vojska

    2. ekst. navadni vojaki

    3. pren., šalj., slabš. krdelo, množica:
    a truppa, in truppa v krdelih
    in piazza c'era una truppa di scalmanati na trgu je bila množica rogoviležev
  • trzávica (-e) f

    1. sussulto; tic

    2. pren. convulsione:
    v domači mir segajo trzavice sveta la pace domestica è turbata dalle convulsioni del mondo esterno
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • tújec (-jca) | -jka (-e) m, f straniero (-a); forestiero (-a), estraneo (-a) (tudi pren.):
    biti tujec v lastni družini essere un estraneo nella propria famiglia
    pren. edini tujec v Jeruzalemu l'unico a non sapere l'ultima novità
    urad za tujce ufficio stranieri
    Univerza za tujce v Perugii Università per Stranieri di Perugia
    sovraštvo do tujcev xenofobia
    lingv. tujka forestierismo
  • tunína (-e) f gastr. tonno:
    tunina v olju tonno all'olio
    tunina v slanici tonnetto
  • turbine m

    1. vrtinčasti veter; vrtinec; pren. šalj. vrtež:
    turbine di neve, di sabbia, di vento snežni, peščeni, zračni vrtinec
    slanciarsi nel turbine della danza zavrteti se v hitrem plesu

    2. pren. truma

    3. pren. vihar (misli, čustev)
  • túrnus (-a) m turno:
    delati v dveh turnusih lavorare in due turni
    dnevni, nočni turnus turno di giorno, di notte
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • u | U m inv.

    1. (lettera) u:
    mali u, veliki U u minuscola, U maiuscola
    cev v obliki črke U tubo a U

    2. (vocale) u
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    metal. profil U, U profil profilato a U