Franja

Zadetki iskanja

  • môčno | močnó adv.

    1. forte, fortemente; fittamente:
    srce mu močno bije il cuore gli batte forte
    močno udrihati picchiare forte
    močno dežuje piove fortemente, a dirotto

    2. pren. molto, oltremodo:
    močno vesel allegrissimo
    močno nagnjen spiovente
    močno oslabel stremato
    močno otekel stragonfio
    močno vznemirjen esagitato, sovreccitato
    trg. močno znižan stracciato (prezzo)
    močno potegniti strattonare
    močno prizadeti scioccare
    močno se utruditi straccarsi
    močno snežiti nevischiare
    močno stisniti attanagliare
    močno stresti squassare
    močno vznemiriti esagitare; traumatizzare
    močno (za)želeti smaniare
  • modellare

    A) v. tr. (pres. modēllo) oblikovati, modelirati; upodobiti, upodabljati; posneti (tudi pren.)

    B) ➞ modellarsi v. rifl. (pres. mi modēllo) (conformarsi)
    modellarsi su, a ravnati se po; prilagoditi se komu, čemu
  • modēllo

    A) m (f -la)

    1. vzor:
    prendere a modello posnemati

    2. kalup

    3. oblika

    4. izvirnik; industrijski prototip

    5. obl. model

    6. (teoretični) model:
    modello matematico matematični model
    modello econometrico ekonometrični model

    7. model, maketa

    8. moški model

    B) agg. invar. vzoren:
    scolaro modello vzoren učenec
    podere modello vzorno posestvo
  • modēstia f

    1. skromnost:
    falsa modestia lažna skromnost
    modestia a parte šalj. skromnost na stran
    non peccare di modestia biti prevzeten, domišljav

    2. sramežljivost, spodobnost
  • mōdo m

    1. način:
    avverbio di modo jezik načinovni prislov
    complemento di modo jezik prislovno določilo načina
    modo di dire jezik fraza, reklo
    in modo strano čudno
    in questo modo tako
    in special modo posebno
    di modo che, in modo da tako da
    in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
    in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
    in qualche modo nekako
    in qualunque modo za vsako ceno
    in tutti i modi kakorkoli že

    2.
    modi vedenje, navada:
    modi villani neolikano vedenje
    in malo modo nevljudno, grobo
    vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

    3. pravilo, meja:
    fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
    oltre modo nadvse
    persona a modo poštenjak

    4. jezik naklon, modus

    5. glasba tonovski način:
    modo maggiore durov tonovski način
    modo minore molov tonovski način

    6. pravo breme
  • modróst (-i) f

    1. saggezza, senno, assennatezza:
    višek modrosti il colmo della saggezza
    bibl. knjige modrosti libri sapienzali

    2. detto, adagio:
    stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio

    3. pensiero; pren. conoscenza

    4. rel. prudenza;
    kamen modrosti pietra filosofale
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
    stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza
  • modulácija (-e) f modulazione (tudi muz., elektr. ) modulazione:
    amplitudna modulacija modulazione d'ampiezza
    fazna modulacija modulazione di fase
    frekvenčna modulacija modulazione di frequenza
    impulzna modulacija modulazione a impulsi
  • mōggio m (f pl. -gia) mernik (mera, posoda):
    a moggia pren. na mernike, veliko
    mettere la fiaccola sotto il moggio pren. biblijsko postavljati luč pod mernik (skrivati resnico pred drugimi)
  • móka1 (-e) f

    1. farina:
    mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
    bela, črna moka farina bianca, integrale
    ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
    krušna moka farina di pane
    pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati

    2. farina:
    kokosova moka farina di cocco
    krompirjeva moka fecola
    krmilna moka farina da foraggio
    sladkorna moka zucchero a velo

    3. nareč. agr. (poprh) pruina

    4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    hmeljna moka luppolino
    kostna moka farina di ossa
    lesna moka segatura
    mehka moka fior di farina, farina fine
    mesna moka farina di carne
    ribja moka farina di pesce
  • molékula (-e) f kem. molecola:
    masa molekule massa molecolare
    zgradba molekule struttura della molecola
    velika molekula molecola gigante, macromolecola
    verigasta molekula molecola a catena
  • molēstia f

    1. nadlega, nadloga:
    dare molestia a qcn. biti komu v nadlego

    2. muka, škoda

    3. nagajanje, vznemirjanje

    4. nadlegovanje:
    molestie sessuali spolno nadlegovanje

    5.
    molestie pl. voj. motilne akcije
  • molítvica (-e) f

    1. rel. dem. od molitev (breve) preghiera

    2. pren. cantilena, tiritera, giaculatoria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naučiti koga kozjih molitvic dare una lavata di capo a qcn.
    šalj. brati komu kozje molitvice dare a uno una tiratina d'orecchie
  • mōlla f

    1. tehn. vzmet:
    cappello a molla (gibus) obl. zložljivi cilinder
    molla a balestra listnata vzmet
    molla di flessione upogibalna vzmet
    molla a torsione torzijska vzmet
    materasso a molle vzmetnica, vzmetna žimnica

    2. pren. gibalo

    3.
    molle pl. klešče za žerjavico
    da prendere con le molle pren. težek, težaven (človek, predmet)
  • mollare1

    A) v. tr. (pres. mōllo)

    1. popustiti, popuščati

    2. navt. popustiti, popuščati; odvezati:
    mollare le vele razviti jadra
    molla! odveži!

    3. pren. pog. dati, primazati:
    mollare una sberla a qcn. primazati komu klofuto

    4. pog. zapustiti, zapuščati:
    mollare il lavoro zapustiti službo
    mollare qcn. znebiti se koga, koga pustiti na cedilu

    B) v. intr. odnehati:
    fare a tira e molla pren. cincati, omahovati, pomišljati si
  • mólsti (mólzem) imperf.

    1. agr. mungere:
    ročno, strojno molsti mungere a mano, meccanicamente
    krava dobro, slabo molze la vacca da molto, poco latte

    2. pren. mungere, sfruttare
  • molto

    A) avv. mnogo, veliko:
    parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
    non molto malo, prav malo
    molto ma molto zelo veliko
    né molto né poco sploh ne

    B) agg.

    1. mnog:
    a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

    2. velik; dolg:
    essere di molto aiuto veliko pomagati
    dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

    3. preveč

    4. (v raznih eliptičnih izrazih)
    a dir molto kvečjemu
    fra non molto kmalu
    or non è molto pred kratkim
  • momento m

    1. trenutek, hip:
    a momenti kmalu
    al momento di ko, v trenutku ko
    arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
    da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
    durare un momento zelo kratko trajati
    non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
    per il momento za zdaj, trenutno
    sul momento takoj, nemudoma
    il fatto del momento dogodek dneva
    l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
    dal momento che glede na to, da

    2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
    stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
    cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
    è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

    3. pog. malo:
    un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

    4. fiz. moment:
    momento magnetico magnetni moment
    momento di rotazione vrtilni moment

    5. glasba moment musical
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • mōnito m opomin, opozorilo; svarilo:
    essere di monito biti v opomin
    rivolgere un monito a qcn. opomniti koga
  • montare

    A) v. intr. (pres. monto)

    1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
    montare in bestia pren. pobesneti
    montare in cattedra pren. modrijaniti
    montare in collera pren. ujeziti se
    montare in treno, in vettura stopiti na vlak
    montare sulla nave vkrcati se
    gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
    gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

    2. jezditi

    3. dvigati se:
    il sole monta sonce vzhaja

    B) v. tr.

    1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
    montare le scale vzpenjati se po stopnicah
    montare un cavallo zajahati konja
    montare la guardia iti na stražo, stražiti

    2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

    3. dvigati; povečati:
    montare la panna tolči, stepati smetano
    montare una notizia napihniti novico
    montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

    4. veter. obrejiti

    5. vdelati (dragulj)

    6. navt. (doppiare) objadrati

    7. film montirati

    C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se