métrski (-a -o) adj. metrico:
pren. delati metrske korake fare, camminare a passi lunghissimi
metrski cent, stot quintale
strojn. metrski navoj passo millimetrico
metrski sistem sistema metrico
trg. metrsko blago stoffa a metri
Zadetki iskanja
- mettere*
A) v. tr. (pres. metto)
1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin
2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami
3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika
4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje
5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati
6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da
7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek
8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze
9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje
10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo
B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja
C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)
1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave
2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko
3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom
4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže
5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati - mèzda (-e) f
1. salario:
dnevna, tedenska mezda salario giornaliero, settimanale
akordna, časovna mezda salario a cottimo, a tempo
minimalna mezda salario minimo
2. ekst. salario, retribuzione, paga; hist. soldo - mezínec (-nca) m anat. (dito) mignolo;
žena ovija moža okoli mezinca il marito è succube della moglie
pren. imeti kaj v mezincu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti niti z mezincem non muovere un dito
cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil sta tutto il tempo stravaccato in casa senza far niente (di niente) - mezzadria f pravo spolovinarstvo:
a mezzadria na spolovino - mezz'aria f
a mezz'aria avv. na pol višine:
discorsi a mezz'aria pren. nedorečeno, zavito govorjenje - mezz'asta f
a mezz'asta avv. na pol droga (v znak žalovanja) - mēzzo
A) agg.
1. pol, napol, polovičen:
mezzo chilo pol kilograma
donna a mezzo servizio hišna pomočnica
mezza figura pren. povprečnež
mezze misure pren. polovične mere
2. srednji:
uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka
B) m
1. polovica
2. sredina:
nel mezzo della strada sredi ceste
via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
l'età di mezzo srednji vek
Italia di mezzo Srednja Italija
in questo, quel mezzo medtem
non por tempo in mezzo ne odlašati
ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
levarsi di mezzo oditi
3. pren. mera, umerjenost:
il giusto mezzo prava mera, zlata sredina
4. sredstvo:
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
mezzi di pagamento plačilna sredstva
mezzi di produzione proizvajalna sredstva
per mezzo di, a mezzo di s, z
5. zmožnost, sposobnost:
un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi
6. voj. vozilo (transportno, bojno):
mezzi corazzati oklepna vozila
mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
mezzo di fortuna zasilno vozilo
C) m pl. denar, finančna sredstva - mezzuccio m (pl. -ci)
1. pomanjš. od ➞ mezzo
2. bedna zvijača, poceni trik:
ricorrere a mezzucci zatekati se k poceni trikom - mí | mé (nas) pron.
1. noi; noialtri, noialtre:
drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
(v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?
2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
oče nam je umrl è morto nostro padre
pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti
3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
pog. to naj ostane med nami resti fra noi
vsi so z nami tutti sono con noi - migliaio m (f pl. -ia) tisoč, tisočica:
a migliaia na tisoče, ogromno - migliore agg.
1. boljši
il migliore najboljši
2. ugodnejši, koristnejši, primernejši
3. boljši, lepši:
lottare per un avvenire migliore boriti se za boljši jutri
passare a migliore vita preminiti, umreti - míl (-a -o)
A) adj.
1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
mile oči occhi dolci
mil obraz volto dolce
mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
milo petje ptic il dolce canto degli uccelli
2. caro, amorevole; mite:
mila kazen pena mite
3. mite, lieve, clemente:
milo podnebje clima mite
mila oblika epidemije forma lieve di epidemia
4. gentile, tenero; suppichevole
5. caro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia
B) míli (-a -o) m, f, n
njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
mila moja mia cara, amor mio
pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia - milione m
1. milijon
2. ekst. strašno veliko, ogromno
3. milijon lir:
fare milioni a palate veliko zaslužiti
memmeno per un milione! sploh ne! za noben denar! - militare1 v. intr. (pres. milito)
1. služiti vojake
2. pren. biti aktiven član
3. pren. biti v podporo, podkrepiti:
argomento che milita a favore della mia tesi argument v oporo moji tezi - mílost (-i) f
1. grazia:
biti pri kom v milosti essere nelle grazie di qcn.
2. pren. (usmiljenje, sočutje) pietà, compassione; generosità
3. (naslov za fevdalnega gospoda):
vaša milost Vostra Grazia
4. rel. grazia:
božja milost grazia divina
obsoditi koga brez milosti condannare qcn. senza pietà
pren. vdati se na milost in nemilost arrendersi a discrezione
biti na milost in nemilost izročen komu essere, trovarsi alla mercè di qcn.
5. bot.
božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis) - mimogredé adv.
1. strada facendo; di passaggio; nel contempo
2. rapidamente; con facilità
3. (izraža, da se kaj posebej ne poudarja)
mimogrede povedano, mi ni všeč detto fra noi, non mi piace
to vprašanje ni bilo tako mimogrede una domanda posta non a caso - mína1 (-e) f
1. navt., voj. mina:
polagati, odstranjevati mine posare mine, sminare
naleteti na mino urtare contro una mina
kontaktna mina mina a urto
magnetna mina mina magnetica
podvodna mina mina subacquea
protipehotna mina mina antiuomo
protitankovska mina mina anticarro
zemeljska mina mina terrestre
2. voj. bomba da mortaio;
tromblonska mina bomba per lanciagranate - minēstra f
1. kulin. juha:
minestra riscaldata pren. pogreta juha
farsi la minestra pren. početi, kar je komu prav
trovare la minestra riscaldata pren. kaj doseči brez napora
2. kulin. prva jed
3. pren. hrana, kruh:
lavorare per la minestra delati za ljubi kruhek
la minestra del governo plača državnih uradnikov
perdere la minestra biti ob službo
4. pren. zadeva, zgodba:
è sempre la solita minestra vedno ista zgodba
è tutta un'altra minestra to pa je nekaj čisto drugega
guastare la minestra a qcn. komu jo zagosti - minimálen (-lna -o) adj. minimo; minimale:
minimalne in maksimalne doze zdravila dosi minime e massime del medicinale
mat. minimalna vrednost funkcije valore minimo della funzione
ekon. minimalni osebni dohodek reddito, salario individuale minimo
meteor. minimalni termometer termometro a minima