Franja

Zadetki iskanja

  • suspendírati (-am) perf., imperf. sospendere:
    rel. suspendirati duhovnika sospendere un sacerdote a divinis
  • suspense tujka angl. f invar. napetost, napeto pričakovanje:
    un film ricco di suspense zelo napet film
  • sussidio m (pl. -di)

    1. pomoč; pripomoček:
    scrivere con il sussidio di un dizionario pisati s pomočjo slovarja
    sussidi audiovisivi šol. avdiovizualni pripomočki
    sussidi didattici šol. učni pripomočki, učila

    2. denarna pomoč, podpora; subvencija:
    sussidio di disoccupazione podpora za brezposelne
    chiedere un sussidio, presentare domanda di sussidio prositi za denarno pomoč
    concedere, ottenere un sussidio dodeliti, dobiti denarno pomoč
  • svago m (pl. -ghi)

    1. razvedrilo; počitnice:
    un mese di svago mesec dni počitnic

    2. zabava
  • svéčnik (-a) m

    1. candelabro, candeliere:
    enoramni, dvoramni svečnik candelabro a un braccio, a due bracci

    2. bot. (jesenski svišč) genziana maggiore (Gentiana lutea)
  • svēllere* v. tr. (pres. svēllo, svēlgo) knjižno izruvati; iztrgati (tudi pren.):
    svellere un palo izruvati kol
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • svetíšče (-a) n rel. santuario, tempio, sacrario:
    sezidati svetišče erigere un santuario
    antično svetišče tempio antico
    družinsko svetišče il santuario domestico
  • svetíti (-im)

    A) imperf.

    1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
    mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
    medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
    rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

    2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
    svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    že sveti beli dan s'è fatto già giorno
    v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
    iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

    B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

    1. brillare, luccicare, risplendere:
    mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

    2. pren. riflettersi, stagliarsi:
    cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
    njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
    začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce
  • svéženj (-žnja) m

    1. fagotto, fascio, pacco, involto; mazzetta:
    sveženj dokumentov un fascio di documenti
    sveženj perila un fagotto, un involto di biancheria
    sveženj bankovcev una mazzetta di banconote

    2. ekst. (več med seboj povezanih stvari):
    sveženj smernic, ukrepov un pacchetto di direttive, di provvedimenti
  • svínja (-e) f

    1. (samica prašiča) scrofa, troia, maiala; ekst. maiale:
    zaklati svinjo ammazzare il maiale
    kruljenje svinje il grugnito del maiale

    2. vulg. porcaccione, porco, fetente

    3. metal. bava, sbavatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le gemme ai porci
    delati s knjigo kot svinja z mehom non aver nessun riguardo per i libri
    pog. podati se komu kot svinji sedlo essere un pugno nell'occhio (di vestito, accessorio e sim.)
    zool. pl. svinje suidi (sing. -e) (Suidae)
    divja svinja cinghiale (Sus scropha)
    agr. pitovna svinja maiale da ingrasso
    prasna svinja scrofa madre
  • svinják (-a) m porcile; vulg. troiaio pren.
    njegova soba je pravi svinjak la sua stanza è un vero porcile
  • svobodoljúbno adv.
    svobodoljubno vzgojen mladenič un giovane educato all'amore della libertà
  • ščèpec (-pca) m presa, pizzico (tudi pren.):
    pren. govorjenje brez ščepca soli un discorso insipido, stupido, vuoto
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • šestíca (-e) f

    1. pog. numero sei, il sei:
    šol. dobiti šestico prendere un sei
    med. izpuliti šestico cavare un molare

    2. num. moneta da 6 centesimi (di fiorino austriaco)

    3. igre sei:
    igrati karovo šestico giocare il sei di quadri

    4. obrt. ciuffo di capelli (in forma di numero sei), ricciolo
  • šestína (-e) f sesto:
    vrniti šestino izposojenega denarja restituire un sesto del denaro preso in prestito
  • šíba (-e) f

    1. bacchetta, verga; vinco:
    tresti se kot šiba na vodi tremare come una verga
    šiba bajanica bacchetta divinatoria
    košara iz šib un cesto di vinchi

    2. bacchettata

    3. pren. star. (velika nadloga, nesreča) flagello, calamità:
    šiba božja flagello di Dio

    4. gosp. sbattitore a frusta, frusta

    5. (pri dežniku) stecca; bacchetta:
    nekdaj tek skozi šibe (kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih) il passare per le bacchette
  • šífra (-e) f cifra, codice; ekst. crittogramma:
    komunicirati v šifrah comunicare in codice
    razvozlati šifro decifrare un codice, un crittogramma