Franja

Zadetki iskanja

  • projékt (-a) m

    1. progetto, piano:
    finančni, investicijski projekt progetto finanziario, progetto di investimento

    2. grad. progetto, disegno; studio:
    projekt spomenika, stavbe progetto di un monumento, di un edificio
    financirati projekt finanziare un progetto
    sodelovati pri projektu partecipare a un progetto

    3. (osnutek, predlog besedila) progetto, bozza:
    projekt zakona progetto, bozza di legge
  • prostitúcija (-e) f prostituzione, meretricio:
    ukvarjati se s prostitucijo esercitare la prostituzione
    posredovanje pri prostituciji, kaznivo dejanje posredovanja pri prostituciji favoreggiamento della prostituzione
  • prôstor (-óra) m

    1. spazio:
    prostor in čas spazio e tempo
    neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
    vesoljski prostor lo spazio dell'universo
    zračni prostor spazio aereo

    2. locale, ambiente, vano:
    kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
    bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
    delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

    3. (del površine glede na namen) area:
    parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
    razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

    4. posto, spazio:
    rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
    prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
    dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
    šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

    5. area; ambiente:
    gospodarski prostor area economica
    slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
    pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
    dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
    fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
    voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
    mat. evklidski prostor spazio euclideo
    šport. kazenski prostor area di rigore
    strojn. kompresijski prostor cella di compressione
    navt. komandni prostor posto di comando
    navt. ladijski prostor stazza netta
    biol. medcelični prostor spazio intercellulare
    voj. mrtvi prostor angolo morto
    fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
    rad. režijski prostor cabina di regia
    teh. zgorevalni prostor cella di combustione
    biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale
  • protestírati (-am) imperf., perf.

    1. protestare, contestare, manifestare contro:
    protestirati proti nasilju protestare contro la violenza
    leta '68 so mladi po vsem svetu protestirali proti sistemu nel '68 i giovani di tutto il mondo contestarono il sistema
    protestirati pri šefu fare le proprie rimostranze presso il capoufficio

    2. jur. protestare:
    protestirati menico protestare una cambiale
  • pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
    ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
    stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
    kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
    čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
    iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
    hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
    imeti lepe prsi avere un bel seno
    glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
    pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
    pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
    voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
    trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori!
  • prudēnza f previdnost, opreznost; pamet:
    agire con prudenza ravnati previdno
    prudenza nel parlare previdnost pri govorjenju
  • públika (-e) f (občinstvo) pubblico; ekst. platea, udienza:
    knjiga je imela velik uspeh pri kritiki in publiki il libro ha avuto un grande successo e di critica e di pubblico
    televizija ima milijonsko publiko la televisione ha una platea, un'udienza di milioni di persone
  • pulce

    A) f

    1. zool. bolha (Pulex irritans)
    pulce d'acqua povodna bolha (Daphnia pulex)
    cercare le pulci a qcn. pren. (zlonamerno) iskati napake pri kom
    noioso come una pulce siten kot muha, kot osa
    pulce nell'orecchio pren. sum, nadležna misel

    2.
    gioco delle pulci igre bolhe
    mercato delle pulci bolšji trg

    B) agg. invar.
    color pulce rdečkasto rjava barva
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • quartiēre m

    1. (mestna) četrt, rajon:
    i quartieri alti boljše četrti
    quartiere residenziale rezidenčna četrt
    consiglio di quartiere rajonski svet

    2. voj. vojašnica
    quartiere generale glavni stan, generalštab
    non dare quartiere pren. ne sprejeti vdaje; ne prizanesti, prizanašati, ne pustiti pri miru; ne popustiti, popuščati:
    una malattia che non dà quartiere bolezen, ki ne popušča
    lotta senza quartiere boj brez milosti

    3. toskansko stanovanje

    4. navt. bok:
    quartiere poppiero, prodiero krmni, premčni bok (ladje)
  • razpustíti (-ím) | razpúščati (-am)

    A) perf., imperf. sciogliere (tudi ekst.):
    razpustiti kite sciogliere le trecce
    razpustiti parlament sciogliere il parlamento
    razpustiti tableto v vodi sciogliere la compressa nell'acqua

    B) razpustíti se (-ím se) | razpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. sciogliersi; (zdivjati) sfrenarsi:
    sadje in sladkor se razpustita pri kuhanju marmelade nella cottura della marmellata frutta e zucchero si sciolgono
  • razvíden (-dna -o) adj. evidente, chiaro, manifesto:
    razviden dokaz prova evidente
    razvidna napaka errore evidente, manifesto
    razvidni znaki segni chiari
    nauk zgodbe je razviden la morale della favola è evidente
    umetniki, pri katerih je Joyceov vpliv jasno razviden artisti in cui l'influsso joyceano è più che manifesto
  • razvláčiti (-im) | razvléči (-vléčem)

    A) imperf., perf.

    1. allungare, distendere, svolgere, tirare

    2. disperdere, spargere, sparpagliare

    3. pren. prolungare; tirare per le lunghe

    B) razvláčiti se (-im se) | razvléči se (-vléčem se) imperf., perf. refl.

    1. allungarsi, prolungarsi, tendersi, allargarsi:
    pri pranju se je jopica razvlekla col lavaggio la camicetta si è allargata
    diskusija se je razvlekla la discussione non finiva più

    2. disperdersi

    3. sparire, svanire:
    oblaki so se razvlekli in pokazalo se je sonce le nuvole sono scomparse e il sole risplende
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • regolare1

    A) v. tr. (pres. rēgolo)

    1. urediti, urejati

    2. ekst. voditi, upravljati, naravnati

    3. omejiti omejevati; zmanjševati:
    regolare i propri sentimenti pren. brzdati čustva
    regolare le spese zmanjšati stroške

    4. regulirati, naravnavati, uravnavati:
    regolare un apparecchio regulirati napravo
    regolare un fiume regulirati reko

    5. urediti, urejati (tudi pren.):
    regolare gli avversari šport premagati nasprotnike (zlasti v kolesarstvu)
    regolare il conto plačati, poravnati račun
    regolare i conti con qcn. pren. poravnati račune s kom
    regolare una questione urediti zadevo, problem

    B) ➞ regolarsi v. rifl. (pres. mi regolo)

    1. ravnati se

    2. biti umerjen; kontrolirati se:
    regolarsi nel mangiare biti zmeren pri jedi
  • restringere*

    A) v. tr. (pres. restringo)

    1. stisniti, stiskati, skrčiti

    2. kulin. zgostiti, zgoščati

    3. pren. krčiti; omejiti, omejevati; zmanjševati:
    restringere le spese krčiti stroške, porabo

    B) ➞ restringersi v. rifl. (pres. mi restringo)

    1. ožiti se:
    restringersi nelle spalle skomigniti z rameni

    2. pren. omejiti, omejevati se:
    restringersi nelle spese omejiti se pri stroških

    3. stisniti, stiskati se
  • ríba (-e) f

    1. pesce; pog. lasca:
    loviti ribe pescare
    gojiti ribe allevare i pesci
    predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
    čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
    pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
    pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
    pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
    pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
    iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
    riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
    morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
    bela, plava riba pesce bianco, azzurro
    jata rib branco di pesci
    sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
    mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
    ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
    pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
    pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
    pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
    velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
    pren. velika riba pezzo grosso
    pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
    astr. Ribi Pesci
    električne ribe pesci elettrici
    ribe selivke pesci migratori
    leteče ribe pesci volanti, esoceti
    ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
    riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

    2. tisk. pesce, salto di composizione
    PREGOVORI:
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
  • ribattere v. tr. (pres. ribatto)

    1. spet tolči, udariti, udarjati; absol. vztrajati:
    ribattere sulla stessa affermazione vztrajati pri izjavi

    2. vrniti, vračati; odbiti:
    ribattere la palla vrniti žogo; pren. zavrniti, zavračati; odvrniti

    3. ponovno natipkati
  • rientrare

    A) v. intr. (pres. rientro)

    1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
    rientrare in casa spet stopiti v hišo
    i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
    quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
    rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
    rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
    rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
    rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
    rientrare in sé zavedeti, ovedeti se

    2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
    per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran

    3. biti pomaknjen nazaj, navznoter

    4. spadati (k), biti (v):
    il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti

    5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
    rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje

    B) v. tr.

    1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)

    2. navt. speti del jader
  • rílček (-čka) m dem. od rilec musetto, grugnetto:
    rilček pri čajniku beccuccio della teiera
    zool. rilček (podaljšani del glave pri hroščih) stilo
    zool. rilček (podaljšano sesalo pri metuljih) spiritromba