Franja

Zadetki iskanja

  • mánjši (-a -e) adj. komp. od majhen

    1. più piccolo, minore:
    izbrati manjše zlo scegliere il male minore

    2. (ki glede na neko lastnost, značilnost dosega stopnjo precej pod spodnjo mejo) piccolo, piuttosto piccolo, non grande, lieve:
    napraviti manjši poskus fare una piccola prova
    nastala je manjša škoda l'incidente ha provocato danni non grandi
    svet je vedno manjši il mondo è sempre più piccolo
    bil je za glavo manjši od brata era di una testa più piccolo, più basso del fratello
    rel. manjši bratje frati minori
    navt. manjša dvojamborna jadrnica ketch
    manjše dvorogo nakovalo bicornia
    voj., hist. manjše metalo manganello
    grad. manjši oder trabatello
    hist. manjši triumf ovazione
  • márati (-am) imperf.

    1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
    ne marati jesti non voler mangiare
    ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
    (eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

    2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
    mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

    3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
    od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

    4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
    nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
    ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

    5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
    ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
    ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile
  • mare m

    1. morje:
    andare per il mare pluti
    colpo di mare močen val
    forza del mare jakost morja
    furia di mare morski vihar
    frutti di mare morske specialitete; školjke
    gente di mare pomorščaki
    in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
    in alto mare na odprtem morju
    il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
    lupo di mare pren. morski volk
    mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
    mare grosso viharno morje
    braccio di mare morska ožina
    buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
    cercare per terra e per mare iskati povsod
    portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
    una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
    un mare senza fondo pren. brezno brez dna

    2. geogr.
    Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
    Mare Adriatico Jadransko morje
    Mare del Nord Severno morje
    Mare Baltico Baltsko morje
    Mare Egeo Egejsko morje
    Mare Ionio Jonsko morje
    Mar Nero Črno morje
    Mar Rosso Rdeče morje

    3. geogr. morje (na Luni)

    4. morje, velika površina:
    mare di sabbia peščeno morje

    5. morje, velika količina, množina:
    versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
    mare magno pren. ogromno
    PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži
  • mazzo m

    1. šop, šopek (tudi ekst.):
    a mazzi pomešano

    2. pren. slabš., šalj. kup, kopica (ljudi):
    entrare nel mazzo pridružiti se, vključiti se v posel
    mettere tutti nello stesso mazzo ne ločiti zrna od plev

    3. igre šop kart:
    essere di mazzo deliti karte
    fare il mazzo zmešati karte
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • memōria f

    1. spomin:
    a memoria d'uomo od pomneža
    cadere dalla memoria a pasti v pozabo
    fatto degno di memoria znamenit dogodek
    girare per la memoria priti na pamet
    memoria artificiale mnemotehnična sredstva
    memoria d'elefante pren. odličen spomin
    richiamare alla memoria priklicati v spomin

    2. spomin; sloves:
    in memoria (di) v spomin
    di gloriosa memoria znamenit

    3. dokument; pričevanje

    4. narodni junak; znamenitost:
    una memoria nazionale narodni junak, narodna znamenitost

    5.
    memorie spomini, memoari

    6. beležka
    pro memoria promemorija, zapisek; ekst. razprava:
    memorie dell'Accademia delle scienze razprave Akademije znanosti

    7. um:
    perdere l'uso della memoria, uscire fuori della memoria ponoreti

    8. inform. pomnilnik
  • mendà adv.

    1. forse, possibilmente, probabilmente:
    slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
    saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!

    2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
    'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi
  • méšati (-am)

    A) imperf. ➞ zmešati, pomešati

    1. mescolare, mischiare:
    mešati polento mescolare la polenta

    2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
    mešati barve mescolare i colori
    mešati karte mescolare le carte
    mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
    mešati beton impastare il calcestruzzo

    3. mescolare, confondere:
    mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
    mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà

    4. pren. coinvolgere, intromettere

    5. pren. confondere (le idee), disorientare:
    taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
    dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
    pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
    pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
    ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
    pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito

    B) méšati se (-am se) imperf. refl.

    1. mescolarsi:
    v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia

    2. farneticare, vaneggiare:
    vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
    pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
    od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
    kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!
  • miglio1 m (f pl. -ia)

    1. milja:
    miglio marino morska milja
    miglio terrestre angleška milja
    essere lontano le mille miglia biti neskončno daleč
    si sente lontano un miglio od daleč je slišati

    2. miljnik
  • mille

    A) agg. invar.

    1. tisoč:
    avere una probabilità su mille biti zelo malo verjeten, imeti možnosti tisoč proti ena
    essere lontano mille miglia da biti zelo daleč od (tudi pren.);
    un biglietto da mille pog. tisočak, bankovec za tisoč lir

    2. tisoč, zelo veliko:
    mille auguri lepe pozdrave!
    mille grazie prav lepa hvala!
    si fece di mille colori vse barve so ga spreletavale; od zadrege, jeze, strahu je spreminjal barve

    B) m

    1. tisoč:
    il Mille leto tisoč
    i Mille hist. garibaldinci (ki so se izkrcali na Siciliji)

    2. šport tisoč metrov (proga, tekmovanje):
    correre i mille teči tisoč metrov
  • míloščina (-e) f carità, elemosina; accatto:
    dajati miloščino fare la carità
    živeti od miloščine vivere d'accatto
  • minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

    1. passare, scorrere:
    čas hitro mineva il tempo passa veloce

    2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

    3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
    ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

    4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
    srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
    zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
    nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
    nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
    pren. vse pride, vse mine tutto passa
  • míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
    hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
    kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
    delovna miza tavolo di lavoro
    pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
    kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
    povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
    biljardna miza tavolo da bigliardo
    operacijska miza tavolo operatorio
    prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
    meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
    pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
    pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
    pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
    pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
    teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
    alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
    šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)
  • mlád (-a -o)

    A) adj.

    1. giovane:
    lepo je biti mlad è bello esser giovani
    rosno mlad giovanissimo

    2. gastr. novello:
    mladi krompir patate novelle
    mladi sir formaggio non stagionato

    3. (značilen za mladega človeka) giovane:
    mlad obraz volto giovane
    imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
    mlad po duhu giovane di spirito

    4.
    mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
    v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

    5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
    mlada družina una famiglia giovane

    6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
    mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    mlada kri i giovani
    od mladih nog fin da giovane
    mlado vino vino nuovo
    lingv. mlada izposojenka prestito recente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
    gozd. mlad hrast querciolo
    zool. mlad jež ricciotto
    mlad kit balenotto
    pejor. mlad butec merlo
    mlad pilot aquilotto
    knjiž. mlad potomec virgulto
    zool., vet. mlada jegulja ceca
    mlada junica manza
    mlada opica scimmiotto
    mlada ribica avannotto
    agr. mlada sadika seedling
    obrt. mlada šivilja caterinetta
    agr. mlada trava guaime
    mladi razvajenec pariolino
    hist. Mladi Turki Giovani Turchi
    iron. mladi vseved saputello
    gastr. mlado govedo manzo
    gastr. mlado jagnje abbacchio

    B) mládi (-a -o) m, f, n

    1.
    mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
    dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
    pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

    2. pog.
    ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

    3.
    plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
    od mladega fin dalla gioventù
  • mnógo adv.

    1. (izraža veliko količino ali mero) molto; tanto; assai:
    zbralo se je mnogo ljudi venne molta gente
    mnogo bere, se giblje, govori, spi legge, si muove, parla, dorme molto

    2. (v nikalnih stavkih izraža majhno mero) molto:
    stvari ni mnogo spremenil non cambiò molto

    3. (s primernikom izraža visoko stopnjo) molto:
    mnogo mlajši je od mene è molto più giovane di me
    PREGOVORI:
    mnogo babic, kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
  • móder1 (-dra -o) adj. azzurro, celeste, turchino, blu:
    modre oči occhi azzurri
    ves moder od zavisti verde dall'invidia
    modra cona zona blu
    agr. modra galica solfato di rame
    modra kri sangue blu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    les. modra pegavost macchiatura, chiazzatura
    bot. modri glavač cardo pallottola (Echinops ritro)
    modri glavinec fiordaliso, battisegola (Centaurea cyanus)
    zool. modra ozimica coregono, lavarello (Coregonus lavarellus)
    modri bikec nilgau (Boselaphus tragocamelus)
    zool. modri drozg passero solitario (Monticola solitarius)
    kem. modro barvilo blu
    modro kobaltno barvilo zaffera
    navt. modri trak nastro azzurro
    žel. modri vlak treno azzurro
    voj. modre čelade caschi blu
    geol. modro blato fanghi blu
    zool. modro sitce rodilegno giallo (Zeuzera pyrina)
  • molíti (-ím) imperf.

    1. sporgere da; emergere; stendere:
    zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
    moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
    moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
    šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
    pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
    moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

    2. porgere, tendere:
    moliti komu dokaze pod nos fornire le prove
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • montare

    A) v. intr. (pres. monto)

    1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
    montare in bestia pren. pobesneti
    montare in cattedra pren. modrijaniti
    montare in collera pren. ujeziti se
    montare in treno, in vettura stopiti na vlak
    montare sulla nave vkrcati se
    gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
    gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

    2. jezditi

    3. dvigati se:
    il sole monta sonce vzhaja

    B) v. tr.

    1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
    montare le scale vzpenjati se po stopnicah
    montare un cavallo zajahati konja
    montare la guardia iti na stražo, stražiti

    2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

    3. dvigati; povečati:
    montare la panna tolči, stepati smetano
    montare una notizia napihniti novico
    montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

    4. veter. obrejiti

    5. vdelati (dragulj)

    6. navt. (doppiare) objadrati

    7. film montirati

    C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se