Franja

Zadetki iskanja

  • inciprignire, inciprignirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inciprignisco) poslabšati se; poostriti se (tudi pren.):
    se non curata a dovere, la ferita può inciprignirsi če rane ne zdraviš, kot je treba, se lahko poslabša
  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • izbóčen (-a -o) adj. convesso; curvo:
    mat. izbočeni kot angolo convesso
  • izbókel (-kla -o) adj. convesso, curvo:
    mat. izbokli kot angolo convesso
    izbokle oči occhi sbarrati, stralunati
  • izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.

    1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
    madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
    pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli

    2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
    razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono

    3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
    izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
    (kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!

    4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
    v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
    kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita
  • izhájati (-am) | izíti (-ídem)

    A) imperf., perf.

    1. uscire; essere pubblicato:
    revija izhaja mesečno, kot štirinajstdnevnik la rivista esce mensilmente, come quindicinale

    2. derivare, originare, provenire, venire:
    oblast izhaja iz ljudstva il potere origina dal popolo
    izhajati iz bogate, revne družine venire da famiglia benestante, povera

    3. (upoštevati določena izhodišča) partire, muovere:
    v razpravi izhaja iz že znanih dejstev nel saggio muove da fatti universalmente noti

    4. (kazati se) risultare, essere evidente, manifesto:
    iz navedenih dejstev izhaja nujnost povezave posameznih področij dai fatti succitati è evidente la necessità di collegare i singoli settori

    B) izíti se (-ídem se) perf. refl.

    1. mat. essere divisibile:
    račun se je izšel il conto torna

    2. finire:
    vse se je dobro izšlo tutto è finito bene, per il meglio
  • izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.

    A)

    1. dichiarare; rapportare, riferire:
    izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite

    2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
    podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente

    3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
    izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
    izkazati pomoč porgere aiuto
    izkazati spoštovanje esprimere rispetto
    izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori

    B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
    naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria

    2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità

    3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
    izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
    izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
    izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico

    4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
    resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
    izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente
  • iztégnjen (-a -o) adj. steso, allungato; sdraiato:
    mat. iztegnjeni kot angolo piatto
  • izzvenéti (-ím) | izzvenévati (-am) perf., imperf.

    1. (prenehati zvoniti) cessare di suonare; tacere:
    gosli so izzvenele il violino tacque

    2. (končati se s čim) chiudersi; suonare:
    skladba je izzvenela v dramatičen finale il pezzo si chiudeva con un drammatico finale
    njegove besede izzvenevajo kot grožnje le sue parole suonano (come) minaccia
  • j, J m, f (i lungo) (črka) j:
    j, J minuscola, maiuscola mali, veliki j
    j come jersey j kot Jadran (pri črkovanju)
  • jágnje (-ta) n agnello, agnellino (tudi pren.):
    jagnje beketa, bleje l'agnello bela
    pren. krotek, ponižen kot jagnje docile come un agnello
    pren. daritveno, žrtveno jagnje capro espiatorio
    rel. Jagnje božje l'Agnello di Dio, Agnus Dei
    velikonočno jagnje l'agnello pasquale
  • jágoda (-e) f

    1. bot. fragola (Fragaria vesca):
    nabirati jagode cogliere le fragole
    kot jagode rdeče ustnice labbra rosse come fragole
    gozdna jagoda fragola di bosco
    vrtna jagoda fragola di serra

    2. bacca:
    češminove, šipkove jagode bacche di berberide, di rosa canina
    bezgove jagode bacche di sambuco, sambuchelle
    brinove jagode bacche di ginepro, coccole
    grozdne, vinske jagode acini, chicchi d'uva
    črne jagode mirtilli

    3. (jagodi podoben okrogel predmet) grano (del rosario)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    božične jagode dulcamara (Solanum capsicastrum)
    elektr. izolirna jagoda isolatore passante
    bot. volčja jagoda erba paris, uva di volpe (Paris quadrifolia)
  • jájce (-a) n

    1. uovo:
    leči, odlagati jajca fare le uova
    ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
    kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
    jesetrova jajca uova di storione, caviale
    mravljinčja jajca uova delle formiche

    2. uovo (di gallina):
    izpiti jajce bere un uovo
    nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
    nositi, valiti jajca fare le uova
    pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
    biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
    jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
    (na) mehko kuhana jajca uova à la coque
    trdo kuhana jajca uova sode
    na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
    žvrkljana jajca uova frullate
    jajca v prahu uova in polvere

    3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
    jajca cianfrusaglie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
    pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
    pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
    čajna, pitna jajca uova da bere
    valilna jajca uova da covare
    gastr. nadevana jajca uova farcite
    poširana jajca uova in camicia
    PREGOVORI:
    boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
    jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • jásno adv.

    1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
    jasno se izražati esprimersi con chiarezza
    pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
    jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
    jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
    jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

    2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
    jasno je sottinteso, resta sottinteso
    jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
    (eliptično):
    jasno, da ne ve chiaro che non sa
    (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
    'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • jázbec (-a) m

    1. zool. tasso (Meles meles); pren.
    spati kot jazbec dormire come un tasso

    2. pejor. (čudaški, samotarski moški) tipo strambo, orso
  • jedílen (-lna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na uživanje hrane) da mangiare, dei cibi:
    jedilni kot zona pranzo
    jedilni list lista dei cibi
    jedilni pribor posate
    jedilni servis servizio da pranzo
    jedilni vagon vagone ristorante
    jedilna omara credenza
    jedilna shramba dispensa

    2. (ki se uporablja za prehrano) commestibile, alimentare:
    jedilno olje olio alimentare
  • jêklo (-a) n metal. acciaio:
    kovati, kaliti jeklo fucinare, temprare l'acciaio
    mišice kot iz jekla muscoli d'acciaio
    valjarna jekla laminatoio d'acciaio
    obložiti z jeklom rivestire in acciaio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektrojeklo acciaio elettrico
    kovno jeklo acciaio da fucinatura
    kromovo jeklo acciaio al cromo
    nerjaveče jeklo acciaio inossidabile
    orodno jeklo acciaio per utensili
    paličasto jeklo acciaio in sbarre
    profilno jeklo acciaio profilato
    pudlano jeklo acciaio puddellato
    surovo jeklo acciaio grezzo
    tračno jeklo moietta
    vzmetno jeklo acciaio elastico (per molle)