Franja

Zadetki iskanja

  • lingua f

    1. anat. jezik:
    mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
    avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
    non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
    tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

    2. kulin. jezik (goveji, telečji):
    lingua affumicata prekajeni jezik

    3.
    lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

    4. jezik, govor:
    lingua materna materin jezik
    lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

    5.
    lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
    lingua giuridica pravni jezik

    6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
    parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

    7. pren. narod, nacija
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce
  • lístje (-a) n foglie, fogliame; fronda:
    pren. imeti denarja kot listja in trave avere soldi a palate
  • lôlek (-a) m deficiente:
    imeti koga za loleka burlarsi di qcn., sbeffeggiare qcn.
  • lón (-a) m star. (plačilo) ricompensa:
    za lon imeti samo nehvaležnost essere ripagato con la più nera ingratitudine
    delati za božji lon lavorare gratis et amore Dei
  • lônec (-nca) m

    1. pentola; pignatta:
    emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
    gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
    lonec za kuhanje bollitore
    lonec za ribe pesciera, pesciaiola

    2. vaso (da fiori)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
    pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
    igre zbijanje lonca gioco della pentola
    geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
    geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
    metal. livarski lonec secchione
    fiz. Papinov lonec pentola di Papin
  • lōtto m

    1. igre loto; loterija:
    biglietto del lotto loterijska srečka
    vincere un terno al lotto pren. zadeti terno, imeti neverjetno srečo

    2. parcela

    3. trgov. pošiljka
  • lúknja (-e) f

    1. buca, buco:
    zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
    ključavnična luknja buco della serratura
    luknje od moljev intarmatura

    2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
    v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose

    3. (bivališče živali) buco, tana:
    mišja luknja buco di topo, topaia

    4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga

    5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
    spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia

    6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
    poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
    narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
    zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
    pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
    gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure
  • lungi

    A) avv. knjižno daleč:
    da lungi od daleč

    B) prep.
    essere ben lungi dal fare qcs. ne imeti najmanjšega namena kaj narediti
  • lungo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. dolg:
    lungo disteso kot je dolg in širok
    fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
    abito lungo dolga večerna obleka
    fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
    avere la vista lunga pren. daleč videti
    saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

    2. dolg, visok:
    essere più largo che lungo biti širši kot daljši

    3. (časovno) dolg:
    lungo viaggio dolgo potovanje
    a lungo andare sčasoma
    a lungo dolgo, dolgotrajno
    mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
    farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
    a lunga scadenza dolgoročen

    4. (lento) počasen:
    essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

    5. redek, pog. dolg:
    caffè lungo dolga kava

    6. jezik dolg
    PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

    B) avv. daleč, predaleč

    C) prep.

    1. vzdolž, ob:
    lungo il fiume vzdolž reke

    2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
    lungo i secoli v stoletjih

    Č) m dolžina, oddaljenost:
    misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
    per il lungo e il largo po dolgem in počez
  • máček2 (-čka) m mal di testa (da sbornia);
    imeti moralnega mačka provare un senso di colpa
  • máčji (-a -e) adj. di, da gatto, gattesco, felino:
    iti z mačjimi koraki andare con passi felini, felpati
    imeti mačje oči avere occhi di gatto, vederci come il gatto
    to ni mačji kašelj, niso mačje solze non è cosa da poco
    narediti komu mačjo godbo fare a uno un concerto di gatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. mačja meta gattaia, nepeta (Nepeta cataria)
    mačja glava (pri cestnem tlaku) ciottolo (per acciottolato)
    bot. mačji rep fleo, fleolo, coda di topo (Phleum)
    zool. mačji som gattuccio (Schiliorchinus canicola)
    mačje oko (svetlobni odbojnik) catarifrangente
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    min. mačje zlato biotite gialla
  • maggiore

    A) agg.

    1. večji, višji:
    il maggiore največji, najvišji
    la maggiore parte večji del, večina
    andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
    do maggiore glasba C-dur

    2. pomembnejši, najpomembnejši:
    opere maggiori lit. pomembnejša dela

    3. voj.
    caporal maggiore vodnik
    sergente maggiore narednik
    stato maggiore generalštab

    4. starejši:
    sorella maggiore starejša sestra
    maggiore età polnoletnost

    B) m

    1. starejši; hierarhično višji

    2. voj. major

    3.
    i maggiori pl. očetje; dedi; predniki
  • májhen (-hna -o) adj.

    1. ki doseže nizko stopnjo
    a) glede na razsežnost: piccolo; minuscolo, minuto:
    majhen človek piccolo uomo, omino
    majhna knjiga libretto
    majhna roka piccola mano, manina
    b) glede na merljivo količino: piccolo, poco, esiguo:
    majhen denar pochi soldi
    majhna pokojnina piccola pensione, pensioncina
    c) glede na število sestavnih enot: piccolo, poco:
    majhno število ljudi poche persone
    č) glede na dolžino: piccolo, corto:
    delati majhne korake fare piccoli passi
    d) glede na trajanje: piccolo, breve
    e) glede na možni razpon: piccolo, leggero:
    že majhna neprevidnost lahko povzroči nesrečo anche una piccola disattenzione può provocare disgrazie
    f) glede na čas življenja: piccolo:
    ko sem bil majhen quand'ero piccolo
    g) glede na bistveno značilnost: piccolo, lieve:
    majhen klanec lieve discesa
    h) glede na učinek: poco, esiguo, scarso:
    majhen up poca speranza
    i) glede na razsežnost, dejavnost: piccolo:
    imeti majhno kmetijo avere un piccolo podere

    2. pren. (malo pomemben, nepomemben) piccolo, insignificante, irrilevante:
    imeti skromno, majhno življenje condurre una vita modesta, insignificante

    3. pren. (slab, grd, ničvreden) cattivo, brutto;
    ko je to slišal, je bil takoj majhen udito ciò, diventò piccolo piccolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    igre majhen biljard flipper
    majhen grozd agrestino
    med. majhen kirurški nož lancetta
    majhen okrasni predmet ninnolo
    majhen podložek zeppa
    majhen potovalni kovček ventiquattr'ore
    majhen požirek centellino, zinzino
    majhen (prenosni)
    svečnik bugia
    majhen spis opuscolo
    pren. majhna podpora spintarella
    majhen trg (v Benetkah) campiello
    navt. majhen vitel verricello
    majhen zaliv cala, calanca
    majhna doza, količina pillola, boccone
    majhna količina hrane ali pijače assaggio
    gosp. majhna kuhalnica mestolino, pillotto
    astr. majhna meglenica nubecola
    majhna mlaka pozzetta
    rib. majhna ribiška jadrnica bilancella
    majhna steklenica terzino
    geogr. majhna terasa poggiolo
    navt. majhna transportna ladja betta
    majhna tržnica mercatino
    pren. majhna vsota (denarja) miseria
    med. majhni udje micromelia
  • máli (-ega)

    A) m bambino, piccolo; figliolo

    B) máli (-a -o) adj.

    1. (določna oblika od majhen) piccolo:
    mali prst mignolo
    male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
    mala vrata porticina
    mala kmetija piccolo podere, poderetto
    mala buržoazija piccola borghesia
    mala trgovina commercio al minuto
    geogr. Mala Azija Asia Minore
    hist. Pipin Mali Pipino il Breve

    2.
    mala potreba bisogno piccolo
    iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
    hist. mala antanta Piccola Intesa
    lov. mala divjad selvaggina minuta
    publ. mala Evropa piccola Europa
    mala južina merenda
    fiz. mala kalorija millicaloria
    bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
    nareč. mala krivina piccola curvatura
    šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
    mala plošča disco (fonografico)
    šah. mala rokada arrocco corto
    zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
    bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
    male živali bestiame minuto
    publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
    šport. mali golf minigolf
    rel. mali greh peccato veniale
    mali hlapec garzone
    mali kmet piccolo contadino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
    mali lov caccia minuta
    astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
    anat. mali možgani cervelletto
    šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
    gled. mali oder teatro sperimentale
    časn. mali oglasi piccoli annunci
    mali lastnik piccolo proprietario
    zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
    rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
    bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
    mali bratranec cugino di secondo grado
    publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
    pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
    zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
    zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
    muz. mala flavta ottavino
    anat. mala pečica piccolo omonto
    biol. mala rdeča krvnička microcita
    zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
    zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
    šport. male tekmovalne sani slittino
    anat. male sramnice ninfe
    mali avto utilitaria; ekst. seicento
    iron. mali bog nume
    zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
    zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
    bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
    anat. mali jeriček ugola
    zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
    zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
    geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
    bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
    zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
    zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
    zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
    zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
    zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
    zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
    geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

    C) máli (-a -o) m, f, n

    1.
    (ta) mali bambino
    od malega da bambino
    evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
    evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
    mala (črka) (lettera) minuscola

    2. malo:
    malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
    vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
    malo po malem a poco a poco, pian piano
    biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
    popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
    kaj malega pojesti mangiare due bocconi
    znati do malega vse sapere proprio tutto
    zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
    pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
    Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • malitenzionato

    A) agg. zlonameren, zlohoten; sovražen:
    essere malitenzionato contro qcn. imeti do koga zle namere

    B) m (f -ta) zlohotnež, hudobnež
  • mangiata f požrtija, žrtje:
    fare una mangiata imeti požrtijo, nažreti se
  • manica f

    1. rokav:
    mezza manica narokavnik; pren. pisarček
    in maniche di camicia brez suknjiča
    rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
    è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
    essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
    essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
    avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut

    2. ekst.
    manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz

    3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
    una manica di furfanti lopovska drhal

    4. pren. dobra mera:
    si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • marcio

    A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)

    1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen

    2. gnojen

    3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
    avere torto marcio sploh ne imeti prav
    necessità marcia huda nuja
    essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
    essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
    a dispetto marcio prav za nalašč

    B) m

    1. gniloba, gnili del

    2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
    tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno