paragone m
1. primera, primerjava; primer:
paragone calzante ustrezna primerjava
termini del paragone elementa primerjave
in paragone di, a paragone di v primeri s
mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
portare un paragone navesti primer
2. kem.
oro di fine paragone fino zlato
pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti
Zadetki iskanja
- passare
A) v. intr. (pres. passo)
1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)
2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka
3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim
4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika
5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti
6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust
7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu
8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen
9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana
10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet
11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!
12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija
13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!
B) v. tr.
1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon
2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti
3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti
4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir
5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene
6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem
7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan
8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)
9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero
10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti
11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti
12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?
C) m potek:
col passare del tempo sčasoma - peccato m
1. relig. greh:
peccato capitale, mortale smrtni greh
peccato veniale mali greh
peccato originale izvirni greh
brutto come il peccato pren. grd kot smrtni greh
vivere nel peccato živeti pregrešno
2. pren. greh, hiba, napaka, pomanjkljivost:
un peccato da riparare napaka, ki jo je treba popraviti
peccato di gioventù mladostni greh
3. škoda:
peccato che tu non sia venuto škoda, da te ni bilo - per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - perché
A) avv. (v vprašalnih stavkih) zakaj:
perché non rispondi? zakaj ne odgovoriš?
B) cong. (zato) ker; (zato) da
C) m invar. zakaj, vprašanje; vzrok, razlog; namen:
non si possono spiegare tutti i perché della vita ni moč razložiti vseh vprašanj v življenju - perdonare v. tr. (pres. perdono)
1. odpustiti, odpuščati; oprostiti, oproščati:
questa non gliela perdono! tega mu ne odpustim!
perdoni l'ardire oprostite mi predrznost!
2. (v negativnih izrazih) ne prizanesti, prizanašati:
gli invasori non perdonarono né a vecchi né a bambini napadalec ni prizanesel ne starcem ne otrokom
un male che non perdona bolezen, ki ne prizanaša - pericolo m
1. nevarnost:
essere in pericolo, correre pericolo (di) biti v nevarnosti
pericolo pubblico stanje splošne nevarnosti; ekst. državni sovražnik
2. pog. možnost, verjetnost:
non c'è pericolo che dica di sì ni verjetno, da bo pritrdil, pristal - persuadere*
A) v. tr. (pres. persuado)
1. prepričati:
persuadere qcn. di qcs. koga o čem prepričati
2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati, biti všeč:
uno spettacolo che non mi ha proprio persuaso predstava, ki mi ni bila posebno všeč
B) ➞ persuadersi v. rifl. (pres. mi persuado) prepričati se; verjeti - pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria - píka (-e) f
1. punto, macchia, macchiolina
2. lingv. punto, puntino:
tri pike puntini
pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
(v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!
3. vet. pipita (tudi ekst.):
imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua
4. pog. (točka) punto:
šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)
5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
do pike proprio tutto
6. mat. punto:
decimalna pika punto decimale
7. muz. punto (di valore)
8. tekst. pallino, pois
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
kozm. lepotna pika neo
tisk. rastrska pika punto del retino - písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno - píškav (-a -o) adj.
1. tarlato
2. (droben) minuto
3. (slaboten) debole
4. (gnil) guasto, marcio:
piškavi zobje denti guasti
5. (ničvreden) senza valore
6. (majhen) piccolo, modesto
7. (nepomemben) insignificante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to ni vredno piškavega oreha non vale un fico secco
piškavo vreme brutto tempo, tempo piovoso - pleníca (-e) f pannolino, fascia:
pren. ni še dolgo, kar je plenice močil ieri era ancora un bambino
pren. zlesti iz plenic maturare, diventare autonomo
pren. biti še v plenicah essere ancora in fasce, agli esordi - plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati
1. danzare, ballare:
plesati kolo ballare la carola
plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer
2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete
3. pren. traballare; sbandare, slittare:
avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada
4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano - pò | po
A) adv.
1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)
2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due
3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)
B) po prep. (s tožilnikom)
I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine
2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.
3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo
2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune
3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere
4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.
5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana
6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note
7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta
8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza
9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre
10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto
11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo
12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza - pocítrati (-am) perf.
1. prendere, portare via:
pog. naj me vrag pocitra, če ni res mi porti il diavolo se non è vero
2.
pocitrati jo andarsene, battersela, svignarsela - pōco
A) avv. (po')
1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi
2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!
B) agg.
1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti
2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti
C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri
Č) m sing. (po')
1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti
2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister
D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič - podóben (-bna -o)
A) adj. simile, somigliante, gemello, consimile, identico, analogo, affine:
sin je podoben očetu, hči pa materi il figlio somiglia al padre, la figlia alla madre
na las sta si podobna si somigliano come due gocce d'acqua
podoben maslu burroso
to ni ničemur, nobeni stvari podobno ma che porcheria è questa
tako dejanje je čisto njemu podobno un'azione da pari suo
človeku podobne opice scimmie antropomorfe
B) podóbni (-a -o) m, f, n simile; pari:
mojster, da mu ni podobnega un maestro, un artefice senza pari - poglèd (-éda) m
1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente
2. (izraz) aria:
hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente
3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
pogled na pokrajino panorama
4. esame
5. punto di vista, visuale, concezione:
o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!
6. (v adv. rabi)
v tem pogledu quanto a questo
v marsikaterem pogledu in molti casi
v nobenem pogledu nient'affatto
v vsakem pogledu affatto, assolutamente
na pogled, na prvi pogled a prima vista
7. (v adv. rabi)
kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
jemati pogled togliere la vista, abbagliare
obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
pogled od spredaj prospetto
pogled s strani profilo - poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.
1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
pogledati skozi okno guardare dalla finestra
pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
pozorno pogledati guardare attentamente
2. pren. sporgere, venir fuori:
krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello
3. pren. guardare dietro, interessarsi a
4. ekst.
ne pogledati non toccare, non guardare
cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta
5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male
6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
pogledovati zaljubljeno occhieggiare
debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
pren. pogledati na koga badare a qcn.
pren. pogledati na svet nascere
pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
pren. pogledati po svetu girare il mondo
pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso