lúna (-e) f
1. astr. luna, Luna:
luna sije, vzide, zaide la luna splende, sorge, tramonta
žarki lune i raggi della luna
polet na luno volo sulla luna
mlada luna luna nuova
polna luna luna piena
2. (mesečina) luna:
luna ga nosi è sonnambulo
pren. ali te luna trka, živiš na luni? ma che vivi nel mondo della luna?
pren. lajati v luno abbiare alla luna
pren. pog. mi tudi nismo z lune padli mica siamo scemi
astr. Jupitrove lune le lune di Giove
Zadetki iskanja
- magári
A) adv. pog.
1. magari, anche, persino
2. (izraža privolitev) magari, sì:
ali ga boš požirek? Magari prendi un bicchierino? Magari
B) konj. pog. magari, anche (se):
avto prodam, magari z izgubo l'auto penso di venderla, magari sottoprezzo - malato
A) agg. bolan (tudi pren.):
cader malato zboleti
essere malato bolehati, bolovati
è malato d'invidia žre ga zavist
B) m (f -ta) bolnik, bolnica:
malato di cuore srčni bolnik - malērba f plevel:
la malerba non muore mai pren. kopriva ne pozebe
cresce come la malerba povsod ga najdeš kot konjsko figo - mallōppo m
1. sveženj, zavoj
2. žarg. plen
3. pren. nareč.:
sentì un malloppo alla gola v grlu ga je stisnilo, dušilo - malmenare v. tr. (pres. malmeno)
1. pretepsti, pretepati
2. pren. obdelati, obdelovati, hudo zdelati:
la critica lo ha malmenato ben bene kritika ga je dobro zdelala
malmenare uno strumento slabo igrati - málo adv.
1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
malo po domače zaplesati fare quattro salti
malo znani kraji luoghi poco conosciuti
povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti
2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)
3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
malo hvaležna naloga un compito ingrato
4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'
5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti
6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
malo norčav pazzerello
malo verjeten improbabile, inverosimile
malo znan malnoto
pog. malo pokvariti sciupacchiare
malo prodati vendicchiare
malo razumeti intendicchiare
PREGOVORI:
dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva - málokateri (-a -o) pron. poco:
v malokateri knjigi je opis tako živ in pochi libri la descrizione è così vivace
malokateri se ga spomni pochi si ricordano di lui - mamma
A) f
1. pog. mama, mati:
essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
la mamma del vino vinska usedlina
come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila
2. pren. mati
B) inter.
mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna! - mancare
A) v. intr. (pres. manco)
1. manjkati, primanjkovati:
mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!
2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
non mancare di coraggio biti pogumen
3. umreti:
è mancata all'improvviso nenadoma je umrla
4. biti odsoten, daleč:
sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma
5. opustiti, opuščati:
non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti
6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
mancare alla parola besedo snesti
mancare di rispetto a qcn. koga užaliti
7. zmotiti se, pogrešiti
B) v. tr. zgrešiti:
mancare il treno pog. zamuditi vlak
PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot - mandare v. tr. (pres. mando)
1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti
2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu
3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)
4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti
5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri - manica f
1. rokav:
mezza manica narokavnik; pren. pisarček
in maniche di camicia brez suknjiča
rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut
2. ekst.
manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz
3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
una manica di furfanti lopovska drhal
4. pren. dobra mera:
si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili - marrone1
A) m
1. kostanj; maron
2. rjava barva
3. pog. modo
4. pog. huda napaka:
pigliare un marrone pren. pošteno ga polomiti
B) agg. (pl. -ne, -ni) rjav - massiccio
A) agg. (m pl. -ci)
1. masiven
2. trden, okoren, kompakten
3. pren. težek, okoren; hud:
spropositi massicci hude napake
4. močen, silen, stopnjevan:
si è preso una massiccia scarica di pugni močno so ga obdelali s pestmi
B) m (pl. -ci) geogr. gorski masiv - máti (mátere) f
1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
skrbna mati madre premurosa
mlada mati giovane madre
nezakonska mati madre naturale
stara mati nonna
mati samohranilka ragazza madre
mati doji la madre allatta
postati mati diventare madre
skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne
2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
mati županja moglie del sindaco
3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
mati prednica madre superiora
4. (v medmetni rabi)
mati božja! mammasantissima!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hči je cela mati la figlia è la madre sputata
pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
Mati božja Madre di Dio, Madonna
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia - Matíja (-a) m Matteo
PREGOVORI:
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova - matílda (-e) f pog. pren.
matilda ga je pobrala è andato a ingrassare i cavoli, ha tirato le cuoia - me pron.
1. mene, meni, menoj:
da me (jaz) sam
fra me e me pri sebi
per, secondo me po mojem
quanto a me kar se mene tiče
2. jaz:
povero me! ubogi jaz!, jojmene!
è bravo quanto me dober je kot jaz
il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!
3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
mandamelo pošlji mi ga! - mèč (-a) m
1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
opasati si meč cingere la spada
vihteti meč brandire la spada
ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
prekrižati meče incrociare i ferri
uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco
2. pren. spada:
meč pravice la spada della giustizia
3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
požiralec mečev mangiatore di spade
PREGOVORI:
kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce - méd (-ú) m
1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele
2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba
3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele