zažvížgati (-am) perf.
1. mandare un fischio
2. fischiare (tudi pren.):
šport. sodnik je zažvižgal konec igre l'arbitro fischiò la fine della partita
lokomotiva zažvižga la locomotiva fischia
burja je zažvižgala okoli vogalov la bora fischiò attorno agli angoli delle case
Zadetki iskanja
- zboroválec (-lca) | -lka (-e) m, f partecipante a un raduno, a un comizio
- zborováti (-újem) imperf. tenere una riunione, un comizio; un convegno; convenire, darsi convegno:
slavisti bodo zborovali na Bledu gli slavisti si daranno convegno a Bled - zbrkljáti (-ám) perf. combinare, mettere insieme; šalj. inciampare un vestito
- zgíbniti (-em) perf. fare un cenno; scrollare (le spalle)
- zlódej (-a) m
1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!
2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo
3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)
4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!
5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua
6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo
7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!
8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto
9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo - zrésniti (-im)
A) perf. rendere serio
B) zrésniti se (-im se) perf. refl. farsi serio, diventare serio; assumere un contegno (serio) - zváriti (-im) perf. preparare, fare un decotto, un infuso
- žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - žrében2 (-bna -o) adj. vet.
1. pregno (di cavalla)
2. che ha un puledro - žrebéten (-tna -o) adj. vet. che ha un puledro
- žrebíti (-ím) imperf., perf. vet. figliare un puledro
- a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)
1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo
2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!
3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo
4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima
5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden
6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit
7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra
8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno
9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem
10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati
11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo - abate m opat:
stare come un padre abate pren. živeti brez dela in skrbi
parere un padre abate pren. biti cvetočega videza - abbaglio m (pl. -gli) pomota, napaka:
prendere un abbaglio zmotiti se - abbassare
A) v. tr. (pres. abbasso)
1. znižati, spustiti:
abbassare la voce znižati glas
abbassare un record šport izboljšati rekord
abbassare un prezzo spustiti ceno
abbassare la luce priviti luč, zmanjšati jakost svetlobe
abbassare la radio utišati radio
2. skloniti, povesiti:
abbassare il capo skloniti glavo
abbassare le armi vdati se
abbassare le orecchie, la cresta pren. ukloniti se
3. pren. ponižati
B) ➞ abbassarsi v. rifl. (pres. mi abbasso)
1. skloniti se; pren. ponižati se, osramotiti se
2. pasti, padati, pojemati:
mi si è abbassata la febbre vročina mi je padla - abbattere
A) v. tr. (pres. abbatto)
1. vreči na tla, podreti:
l'uragano abbattè un albero vihar je podrl drevo
2. porušiti, potolči, ovreči (tudi pren.):
abbattere un argomento ovreči trditev
3. ubiti, ustreliti, streljati:
abbattere un bue ubiti vola
abbattere un fagiano ustreliti fazana
B) ➞ abbattersi v. rifl. (pres. mi abbatto) izgubiti pogum, postati malodušen - abboccamento m razgovor, zmenek, sestanek:
fissare un abboccamento dogovoriti se za sestanek - abbonare2
A) v. tr. (pres. abbōno) abonirati, naročiti
B) ➞ abbonarsi v. rifl. (pres. mi abbōno) abonirati se, naročiti se:
abbonarsi a un giornale naročiti se na časopis - abbondante agg.
1. obilen:
un chilo abbondante dober kilogram
2. številen:
libro abbondante di citazioni knjiga s številnimi citati