basso
A) agg.
1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt
2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih
3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho
4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak
5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona
6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad
7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša
8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni
9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak
B) avv.
1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti
2. tiho
C) m
1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje
2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe
3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas
4. kletno stanovanje (v Neaplju)
Zadetki iskanja
- básta inter. ital. pog. basta:
nehaj že, basta! e basta, piantala! - bastare
A) v. intr. (pres. basto) zadoščati, zadostovati:
bastare, non bastare l'animo imeti, ne imeti poguma
B) v. intr. impers. zadoščati, zadostovati:
basta che da le
e non basta! pa to še ni vse! - basto m
1. tovorno sedlo
2. pren. breme:
portare il basto nositi breme
essere da basto e da sella biti sposoben za marsikaj
mettere il basto podrediti
non portare il basto ne biti podložen nikomur
3.
basto rovescio odtok (na tlakovanih cestah) - bastone m
1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti
2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi - bàš adv.
1. (prav, ravno) proprio, appunto:
v dežju ni baš prijetno na pot con la pioggia non è proprio piacevole mettersi in viaggio
2. (pač) ○, se, quando:
delal je, kakor se mu je baš ljubilo lavorava come e quando gli garbava
3. (ravnokar) or ora:
baš je šel mimo è passato or ora - batōsta f
1. udarec; ekst. knjižno prepir
2. pren. hud poraz; nezgoda, neuspeh:
non si è ancora ripreso dalla batosta ni si še opomogel od nezgode - battaglia f
1. boj, bitka:
battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
campo di battaglia bojno polje, bojišče
battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
battaglia navale igre potapljanje ladjic
2. pren. boj, borba:
la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje
3. pren. boj, kampanja, akcija:
battaglia elettorale volilni boj
battaglia per il divorzio kampanja za razvezo - battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt - bazzēcola f malenkost, bagatela:
questo problema è una bazzecola per me ta problem je zame malenkost - beato
A) agg.
1. blažen:
beato lui! blagor njemu!
beato fra le donne blažen med ženami
beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
uomo beato iron. butec
quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil
2. relig. blažen:
la Beata Vergine Blažena devica Marija
B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena - becco2 m (pl. -chi)
1. kozel
2. pren. pog. prevarani mož, rogonosec:
essere becco e bastonato utrpeti škodo in povrh posmeh - bedéti (-ím) imperf.
1. vegliare:
bedeti pri bolniku, pri mrliču vegliare un malato, un morto
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto? ma è proprio vero?
2.
bedeti nad vegliare su - beffare
A) v. tr. (pres. bēffo) prevarati, preslepiti; zasmehovati (koga), rogati se (komu)
B) ➞ beffarsi v. rifl. (pres. mi bēffo) norčevati se:
beffarsi di tutto e di tutti norčevati se iz vsega in vseh - bég1 (-a) m
1. fuga:
pognati, spustiti se v beg darsi alla fuga, fuggire
zapoditi sovražnika v beg mandare in fuga il nemico
paničen beg fuga panica
zločinec je na begu il criminale è latitante
2. pren. evasione, fuga:
beg iz zapora evasione (dal carcere)
beg iz stvarnosti fuga dalla realtà
3. knjiž. fuga:
ekon. beg kapitala fuga dei capitali
beg možganov fuga dei cervelli
beg z dežele fuga, esodo dalle campagne; deruralizzazione - bél (-a -o)
A) adj.
1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca
2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno
3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)
4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)
B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco - beléžiti (-im) imperf., perf.
1. (zapisovati) annotare; fare, prendere appunti:
pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem ci raccomandiamo e porgiamo distinti saluti
2. publ. (ugotavljati) notare, registrare:
naši tekmovalci beležijo letos lepe uspehe quest'anno i nostri atleti stanno ottenendo ottimi risultati - bellezza f
1. lepota:
le bellezze naturali naravne lepote
bellezza greca klasična grška lepota
concorso di bellezza lepotno tekmovanje
reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
che bellezza! krasno!
chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti
2. lepotica, lepotička:
ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano
3. pren. veliko, dolgo:
la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - bēnda f
1. obveza, povoj, preveza:
benda elastica elastični povoj
avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči
2. tančica, koprena