Franja

Zadetki iskanja

  • ì inter. (izraža začudenje; izraža ravnodušno prepričanje) be':
    i, kaj pa je? (be'), che c'è?
    i no, saj ti zaupam be', mi fido di te
  • impazzire v. intr. (pres. impazzisco)

    1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
    impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
    impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
    cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
    il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo

    2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
    la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
    per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava
  • 1 adv. pog.

    1. (izraža pritrjevanje)

    2. (izraža podkrepitev trditve) sì, già:
    ja, ti pa znaš govoriti tu sì che sai parlare

    3. (izraža pričakovanje pritrditve) no:
    saj pojdeš z nami, ja? vieni con noi, no?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ja in ne sì e no
    reči ja dire di sì, assentire, acconsentire
    ne reči ne ja ne ne nicchiare
  • káj2 adv.

    1. (vprašanje po vzroku) perché:
    kaj me tako začudeno gledaš perché mi guardi così meravigliato, cos'hai da guardarmi così meravigliato

    2. (vprašuje po namenu) per che cosa, a che cosa:
    kaj ti bo knjiga, če ne bereš a che ti serve il libro se non lo leggi

    3. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) perché:
    kaj siliš v nesrečo perché ti cacci nei guai
    (s 'še', 'šele' izraža močno zanikanje) nient'affatto, macché:
    misliš, da ga je bilo sram? kaj še pensi che si vergognasse? macché

    4. (sprašuje po razlogu, zaradi katerega nastopi dejanje) come (mai):
    kaj da gostov še ni come mai gli ospiti non sono ancora arrivati

    5. pog. (koliko) cosa; quanto:
    kaj stane avto quanto costa l'auto

    6. (v medmetni rabi izraža:)
    a) (začudenje, nejevoljo) ma come:
    kaj, ti si še zmeraj tu? ma come, sei ancora qui?
    b) (grožnjo) insomma:
    kaj še ne bo miru?! insomma, volete star zitti!
    c) (ravnodušnost) tanto:
    pa kaj, saj nič ne pomaga tanto non serve niente
  • kómaj

    A) adv. (izraža težavno uresničitev dejanja) appena, a malapena:
    hodi hitro, da ga komaj dohajamo cammina così veloce che appena gli teniamo dietro
    komaj čakam, da pride non vedo l'ora che venga

    2. (izraža omejevanje na določeno mero) appena:
    star je komaj petnajst let ha appena quindici anni

    3. (izraža majhno mero, stopnjo) appena:
    komaj zadostno znanje conoscenze appena sufficienti

    4. (izraža negotovost) difficilmente, a malapena:
    ta mu bo komaj všeč difficilmente gli piacerà

    5. (izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena, or ora:
    kam spet odhajaš, saj si komaj prišel ma dove vai? sei appena arrivato

    B) konj. (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    komaj se je oženil, pa se že ločuje si è appena sposato che già sta divorziando
  • kráva (-e) f

    1. vacca; mucca:
    krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
    krava je povrgla la vacca ha figliato
    molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
    belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
    molzna krava vacca da latte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
    pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
    kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
    to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
    pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
    vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
    prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
    pijan ko krava ubriaco fradicio
    pren. sveta krava vacca sacra

    2. vulg. zoticone; ubriacone

    3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi
  • lahkovéren (-rna -o) adj. credulo; ingenuo, candido; pejor. credulone, gonzo, grullo:
    saj nisem neumen! fossi grullo!
  • már2 adv. meglio; piuttosto:
    mar bi tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo avresti fatto meglio a restare lì, tanto qui non ti vogliono
  • matto1

    A) agg.

    1. nor; neumen:
    diventare matto ponoreti
    sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
    fossi matto! saj nisem nor!
    essere matto dalla gioia biti presrečen
    essere matto da legare biti popolnoma nor
    è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
    comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
    testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
    andare matto per qcs. biti nor na kaj

    2. velik, hud, strašen:
    ho una paura matta pošteno me je strah
    volere un bene matto strašno imeti rad
    fare spese matte pretirano, noro zapravljati

    3. nepristen:
    oro matto nepristno zlato

    4. pren. mrtev

    5. slaboten, bolan

    B) m (f -ta)

    1. norec, norica; blaznež

    2. ekst. posebnež:
    gabbia di matti šalj. norišnica

    3. igre pagat:
    essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
  • mendà adv.

    1. forse, possibilmente, probabilmente:
    slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
    saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!

    2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
    'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • molčáti (-ím) imperf.

    1. tacere (tudi ekst.):
    topovi molčijo i cannoni tacciono

    2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
    molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
    molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

    3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
    po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
    PREGOVORI:
    kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
    kdor molči, pritrjuje chi tace conferma
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • mudíti (-ím)

    A) imperf. trattenere, importunare:
    ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...

    B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. aver fretta, aver premura:
    mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
    impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta

    2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
    imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi

    3. soggiornare, essere, trovarsi:
    skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • ò inter. (izraža ravnodušno prepričanje, zavrnitev) su, suvvia; ma; allora:
    o, ga bo že minilo ma gli passerà
    o, beži, beži, saj ni hudega su, suvvia, non è niente di grave
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pásti (pásem)

    A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
    pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
    pasti v planinah monticare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
    pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
    saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
    pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
    kravice pasti stare proni
    lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
    pasti mulo tenere il muso
    pasti oči pascere gli occhi su
    pasti radovednost, zijala curiosare
    pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

    B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
    pasti se v planinah monticare, alpeggiare
    krave se pasejo le mucche pascolano