Franja

Zadetki iskanja

  • prevòd2 (-óda) m traduzione, versione:
    dobesedni, prosti prevod traduzione letterale, libera
    prevod iz latinščine v nemščino traduzione, versione dal latino in tedesco
  • prográm (-a) m

    1. (skupek nalog) programma:
    progam reform un programma di riforme
    program vlade il programma del governo

    2. (spored) programma; rubrica:
    program radia, televizije programma radiofonico, televisivo
    program tekmovanj il programma, il calendario delle gare
    v programu in programma
    umakniti s programa togliere dal programma

    3. (besedilo) programma; locandina

    4. teh. programma:
    računalniški program programma per computer, per calcolatore
    avtomatski, ročni program programma automatico, manuale
    krmilni, nadzorni, servisni program programma di comando, di controllo, di servizio

    5. assortimento (di mobili):
    sestavljivi program sistema modulare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti v programu avere in programma
    investicijski program programma degli investimenti
    učni program šol programma didattico
    program pouka tujega jezika programma d'insegnamento della lingua straniera
    šport. obvezni, prosti program esercizi obbligatori, liberi
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • radikál (-a) m

    1. polit. (radikalec) radicale

    2. mat. radicale, radice

    3. kem. radicale:
    prosti radikal radicale libero
  • realizírati (-am) perf., imperf. realizzare, attuare, concretare, condurre a termine:
    realizirati sanje, želje realizzare i sogni, i desideri
    realizirati akcijo condurre a termine una campagna
    film. realizirati nekaj filmov girare alcuni film
    realizirati normo raggiungere, realizzare la norma
    realizirati svoje pravice far valere, mettere in atto i propri diritti
    šport. realizirati prosti met realizzare il tiro libero
  • slóg (-a) m

    1. um. stile; (slog posameznega umetnika, šole) maniera:
    negovan, prefinjen slog stile accurato, elegante
    nabrekel, dolgovezen slog stile ampolloso, prolisso
    arhitekturni, glasbeni slog stile architettonico, musicale
    Michelangelov slog maniera michelangiolesca, stile michelangiolesco
    romanski, gotski, baročni slog stile romanico, gotico, barocco

    2. (značilen element pri opravljanju kake dejavnosti) modo, modalità:
    slog dirigiranja modo di dirigere
    avt. slog vožnje modo di guidare

    3. šport.
    plavalni slogi stili di nuoto
    prosti, prsni slog stile libero, rana
    slog delfin farfalla
    rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana
  • spís (-a) m

    1. scritto; opera:
    izvirni spisi in prevodi scritti originali e traduzioni
    literarni, znanstveni spis scritto letterario, scientifico; opera letteraria, scientifica
    sramotilni spis libello, pasquinata
    izbrani spisi scritti scelti
    zbrani spisi opera omnia

    2. adm. scritto, scrittura, pratica, atto:
    uradni spis scrittura
    sodni spisi gli atti del processo

    3. šol. componimento, tema:
    šolski spis, prosti spis tema in classe, tema libero
  • stávek (-vka) m

    1. lingv. proposizione, frase, costrutto:
    analizirati stavek analizzare la frase
    oblikovati stavek formare una frase
    povedati nekaj stavkov dire due frasi, due parole
    glavni, nadredni stavek proposizione principale
    odvisni, podredni stavek proposizione subordinata, dipendente
    dopustni stavek proposizione concessiva
    modalni stavek proposizione modale
    nepopolni stavek proposizione ellittica
    nikalni stavek proposizione negativa
    objektni, subjektni stavek proposizione oggettiva, soggettiva
    pogojni, primerjalni stavek proposizione condizionale, comparativa
    prosti stavek proposizione semplice
    oziralni stavek proposizione relativa
    veliki stavek periodo
    vprašalni stavek proposizione interrogativa
    vrinjeni stavek proposizione interposta; incisa
    vzročni stavek proposizione causale
    želelni stavek proposizione ottativa

    2. muz. tempo, movimento:
    stavki simfonije i tempi di una sinfonia

    3. tisk. tabella, composizione tipografica

    4. inform. istruzione, statement

    5. nareč. agr. mucchio di covoni
  • stile m

    1. slog, stil:
    stile accurato, elegante negovan, prefinjen slog
    stile ampolloso, prolisso nabrekel, dolgovezen slog
    elevatezza, eleganza di stile slogovna vzvišenost, prefinjenost
    stile bizantino, romanico, gotico umet. bizantinski, romanski, gotski stil
    mobili di stile stilno pohištvo

    2. štetje (časa), koledar:
    stile gregoriano, romano gregorijansko, rimsko štetje; gregorijanski, julijanski koledar
    vecchio, nuovo stile staro, novo štetje (pred gregorijansko reformo in po njej)

    3. obnašanje, ravnanje; gosposkost, prefinjenost, okus:
    vestire con stile okusno se oblačiti

    4. šport slog:
    stile libero prosti slog, crawl

    5. obl. kroj

    6.
    in grande stile v velikem stilu, velikopotezen, razkošen, imeniten

    7. stilet, bodalce
  • ték1 (-a) m

    1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
    upočasniti tek rallentare la corsa
    zasopel od teka trafelato dalla corsa
    tek motorja corsa del motore
    ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
    tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
    tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

    2. v teku in, entro, nel corso di:
    v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
    v teku pogovora nel corso della conversazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
    strojn. prosti tek ruota libera
    avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
    šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
    maratonski tek maratona
    orientacijski tek orienteering
    smučarski tek sci di fondo; fondo
    štafetni tek staffetta
    tek čez drn in strn cross (country)
    tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
    tek z ovirami corsa a ostacoli
  • tiratōre m (f -trice) strelec:
    franco tiratore gverilec, partizan; pren. prosti strelec (v parlamentu)
    tiratore scelto voj. ostrostrelec, elitni strelec
  • tiro m

    1. poteg, potezanje:
    bestia da tiro vprežna žival
    tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
    tiro alla fune potezanje vrvi

    2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
    tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
    tiro con l'arco šport lokostrelstvo
    tiro di partenza šport startni strel
    tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
    tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
    a un tiro di schioppo streljaj daleč
    capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
    essere a tiro pren. pog. biti pri roki

    3. met, metanje; lučaj; strel:
    un tiro di dadi met kock
    il tiro del giavellotto šport met kopja
    tiro a canestro šport met na koš
    tiro in porta strel v vrata, na gol
    tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
    tiro di testa šport strel z glavo

    4. pren. lopovščina, grda šala:
    un tiro secco pog. nenadna smrt
    giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

    5. pren. pog. dim

    6. vohljaj, njuhljaj:
    un tiro di cocaina vohljaj kokaina
  • traduzione f

    1. prevod; prevajanje:
    una traduzione dall'italiano in sloveno prevod iz italijanščine v slovenščino
    traduzione automatica strojno prevajanje
    traduzione libera prosti prevod
    traduzione letterale dobesedni prevod
    traduzione consecutiva, simultanea konsekutivno, simultano prevajanje

    2. pravo privedba, prevoz (zapornikov):
    la traduzione dei detenuti prevoz zapornikov

    3. biol., kem. prenos
  • tŕg (-a) m

    1. (tržnica) mercato:
    pokriti trg mercato coperto
    ribji trg pescheria
    bolšji trg mercato delle pulci
    zelenjavni trg piazza delle erbe

    2. piazza:
    Kongresni trg Piazza del Congresso

    3. borgo, borgata

    4. ekon. mercato:
    mednarodni, zunanji trg mercato internazionale, estero
    dati, vreči izdelek na trg lanciare un prodotto sul mercato
    črni trg mercato nero, borsa nera
    odprti, prosti trg mercato libero
    Skupni evropski trg Mercato Europeo Comune (MEC)
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • vērso3 m

    1. lit. verz, stih:
    versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
    versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

    2.
    versi pl. lit. pesem, pesniški spis

    3. relig. vrstica (iz svete knjige)

    4. ptičji glas; ekst. živalski glas

    5. klic; krik

    6. govorjenje; hoja:
    fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
    rifare il verso a qcn. posnemati koga

    7. usmeritev (dlak, vlaken)

    8. fiz. smer (vektorjev)

    9. smer:
    cose senza verso stvari brez repa in glave
    per ogni verso od vsepovsod
    andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
    cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
    capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
    pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
    prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
    prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
    rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

    10. pren. način:
    a verso spodobno, kot je treba
    fare a proprio verso narediti po svoje
    non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati
  • vêrz (-a) m

    1. lit. verso:
    rimani, prosti verzi versi rimati, sciolti
    metrum, ritem verza il metro, il ritmo del verso
    akatalektični, hiperkatalektični verz verso acatalettico, ipercatalettico
    akcentuacijski (naglasni)
    verz verso accentuativo
    silabični (zlogovni)
    verz verso sillabico
    drama, roman v verzih dramma, romanzo in versi

    2. pl. verzi (pesem) poesia, rime
  • vodík (-a) m kem. idrogeno (H):
    spajati se z vodikom legarsi con l'idrogeno
    prosti vodik idrogeno libero
    težki vodik idrogeno pesante, deuterio
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • vólja (-e) f

    1. volontà, volere; voglia:
    človek železne volje individuo di una volontà ferrea
    človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
    svobodna volja libero arbitrio
    volja do dela voglia di lavorare
    volja do učenja volontà di studiare
    po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
    naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

    2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
    dobra volja buonumore
    slaba volja malumore, cattivo umore
    spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

    3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
    trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
    med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

    4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
    ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
    dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
    drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
    filoz. volja do moči volontà di potere
    jur. pogodbena volja libertà contrattuale
    polit. misija dobre volje missione di buona volontà