osnóven (-vna -o) adj.
1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base
2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale
3. elementare:
osnovna šola scuola elementare
4. di base, essenziale
5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto
Zadetki iskanja
- prisodíti (-im) | prisójati (-am)
A) perf., imperf.
1. attribuire, dare:
njemu takega dejanja ne bi prisodil non è un'azione da pari suo, un'azione così non gliel'attribuirei
ne bi mu prisodil več kot štiridest let non gli darei più di quarant'anni
prisojati čemu velik pomen attribuire grande importanza a qcs.
2. jur. assegnare, aggiudicare; condannare:
prisoditi komu dediščino aggiudicare l'eredità a qcn.
prisoditi deset let zapora condannare qcn. a dieci anni di prigione
3. šport. fischiare, assegnare:
sodnik je prisodil enajstmetrovko l'arbitro fischiò un calcio di rigore
B) prisójati si (-am si) imperf. refl. (lastiti si) arrogarsi, pretendere:
prisojati si pravico do ocenjevanja arrogarsi il diritto di giudicare - prōprio
A) agg. (m pl. -ri)
1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen
2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi
3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka
B) avv.
1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati
2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem
C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake
Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati - prvôten (-tna -o) adj.
1. primario, primitivo, originario, originale, iniziale; archetipo
2. (nanašajoč se na začetno obdobje) primo, primitivo:
prvotno krščanstvo cristianesimo primitivo
3. autoctono; knjiž.
prvotna ljudstva popoli primitivi
prvotna oblika forma archetipa; originaria, primitiva
lingv. prvotni pomen besede significato originario della parola - simbóličen (-čna -o) adj.
1. simbolico, dei simboli, emblematico:
rožmarin ima simboličen pomen il rosmarino ha un significato di simbolo
2. pren. (zelo majhen) simbolico:
simbolična cena prezzo simbolico - smontare
A) v. tr. (pres. smonto)
1. odložiti, odlagati; izkrcati (s prevoznega sredstva)
2. demontirati; razstaviti, razstavljati
3. vzeti dragulj iz oboda
4. pren. vzeti, jemati pogum; potlačiti:
smontare una notizia (sgonfiare) dati novici manjši pomen
5. onemogočiti
B) v. intr.
1. stopiti, stopati s:
smontare dal treno stopiti z vlaka
2. končati izmeno, turnus:
smontare di guardia izmenjati stražo
3. zbledeti:
il rosso del vestito ha smontato subito rdeča barva na obleki je takoj zbledela
4. splahniti, pasti
C) ➞ smontarsi v. rifl. (pres. mi smonto) obupati; omagati - specífičen (-čna -o) adj.
1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
med. specifična bolezen malattia specifica
fiz. specifična teža peso specifico
fiz. specifična toplota calore specifico
fiz. specifični upor resistenza specifica
2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare - tōrcere*
A) v. tr. (pres. tōrco)
1. zaviti, zviti:
torcere il braccio zviti roko
non torcere un capello pren. ne skriviti lasu
torcere il collo zaviti vrat
dare del filo da torcere pren. delati preglavice
2. upogniti, upogibati:
torcere un ramo upogniti vejo
torcere la bocca kriviti usta
torcere il naso vihati nos
3. upreti, upirati (pogled); ekst. odvrniti, odvračati:
torcere il significato sprevrniti pomen
B) ➞ tōrcersi v. rifl. (pres. mi tōrco)
1. zvijati se:
torcersi dalle risa zvijati se od smeha
2. upogniti, upogibati se; deformirati se (tudi pren.) - zoževáti (-újem) | zóžiti (-im) imperf., perf. restringere, stringere; riprendere; ridurre; limitare:
zožiti hlačnice restringere i pantaloni
zožiti pomen besede ridurre, limitare il significato di una parola