Franja

Zadetki iskanja

  • osnóven (-vna -o) adj.

    1. fondamentale, elementare, basilare; base:
    osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
    osnovna načela principi fondamentali, basilari
    osnovna plača salario base

    2. principale, primo:
    osnovna dolžnost il primo dovere
    osnovna naloga il compito principale

    3. elementare:
    osnovna šola scuola elementare

    4. di base, essenziale

    5. teh. di fondo:
    osnovna barva tinta di fondo
    min. osnovna celica cellula base
    šport. osnovna črta linea di fondo
    lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
    ekon. osnovna glavnica capitale sociale
    pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
    osnovna konstanta costante universale
    osnovna plača salario base
    mat. osnovna ploskev, stranica base
    fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
    lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
    ekon. osnovna sredstva beni fissi
    um. osnovna barva mestica
    jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
    teh. osnovne enote unità fondamentali
    tekst. osnovne niti fili dell'ordito
    ekst. osnovna pravila decalogo
    mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
    fiz. osnovni delec particella elementare
    fiz. osnovni naboj carica elementare
    lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
    osnovni podatki estremi
    muz. osnovni ton tonica
    tekst. osnovni valj subbio di ordito
    pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
    pren. osnovno znanje alfabeto
  • prisodíti (-im) | prisójati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. attribuire, dare:
    njemu takega dejanja ne bi prisodil non è un'azione da pari suo, un'azione così non gliel'attribuirei
    ne bi mu prisodil več kot štiridest let non gli darei più di quarant'anni
    prisojati čemu velik pomen attribuire grande importanza a qcs.

    2. jur. assegnare, aggiudicare; condannare:
    prisoditi komu dediščino aggiudicare l'eredità a qcn.
    prisoditi deset let zapora condannare qcn. a dieci anni di prigione

    3. šport. fischiare, assegnare:
    sodnik je prisodil enajstmetrovko l'arbitro fischiò un calcio di rigore

    B) prisójati si (-am si) imperf. refl. (lastiti si) arrogarsi, pretendere:
    prisojati si pravico do ocenjevanja arrogarsi il diritto di giudicare
  • prōprio

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. lasten:
    nome proprio jezik lastno ime
    senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

    2. lasten, oseben:
    sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

    3. točen, primeren; resničen, pravi:
    questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

    B) avv.

    1. prav, zares:
    sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
    le dice proprio grosse prav debele klati

    2. sploh:
    non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

    C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
    ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
    è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

    Č) m svoje, lastnina:
    avere del proprio imeti kaj svojega
    in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
    avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
    lavorare in proprio delati zasebno
    rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati
  • prvôten (-tna -o) adj.

    1. primario, primitivo, originario, originale, iniziale; archetipo

    2. (nanašajoč se na začetno obdobje) primo, primitivo:
    prvotno krščanstvo cristianesimo primitivo

    3. autoctono; knjiž.
    prvotna ljudstva popoli primitivi
    prvotna oblika forma archetipa; originaria, primitiva
    lingv. prvotni pomen besede significato originario della parola
  • simbóličen (-čna -o) adj.

    1. simbolico, dei simboli, emblematico:
    rožmarin ima simboličen pomen il rosmarino ha un significato di simbolo

    2. pren. (zelo majhen) simbolico:
    simbolična cena prezzo simbolico
  • smontare

    A) v. tr. (pres. smonto)

    1. odložiti, odlagati; izkrcati (s prevoznega sredstva)

    2. demontirati; razstaviti, razstavljati

    3. vzeti dragulj iz oboda

    4. pren. vzeti, jemati pogum; potlačiti:
    smontare una notizia (sgonfiare) dati novici manjši pomen

    5. onemogočiti

    B) v. intr.

    1. stopiti, stopati s:
    smontare dal treno stopiti z vlaka

    2. končati izmeno, turnus:
    smontare di guardia izmenjati stražo

    3. zbledeti:
    il rosso del vestito ha smontato subito rdeča barva na obleki je takoj zbledela

    4. splahniti, pasti

    C) smontarsi v. rifl. (pres. mi smonto) obupati; omagati
  • specífičen (-čna -o) adj.

    1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
    beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
    med. specifična bolezen malattia specifica
    fiz. specifična teža peso specifico
    fiz. specifična toplota calore specifico
    fiz. specifični upor resistenza specifica

    2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare
  • tōrcere*

    A) v. tr. (pres. tōrco)

    1. zaviti, zviti:
    torcere il braccio zviti roko
    non torcere un capello pren. ne skriviti lasu
    torcere il collo zaviti vrat
    dare del filo da torcere pren. delati preglavice

    2. upogniti, upogibati:
    torcere un ramo upogniti vejo
    torcere la bocca kriviti usta
    torcere il naso vihati nos

    3. upreti, upirati (pogled); ekst. odvrniti, odvračati:
    torcere il significato sprevrniti pomen

    B) ➞ tōrcersi v. rifl. (pres. mi tōrco)

    1. zvijati se:
    torcersi dalle risa zvijati se od smeha

    2. upogniti, upogibati se; deformirati se (tudi pren.)
  • zoževáti (-újem) | zóžiti (-im) imperf., perf. restringere, stringere; riprendere; ridurre; limitare:
    zožiti hlačnice restringere i pantaloni
    zožiti pomen besede ridurre, limitare il significato di una parola