Franja

Zadetki iskanja

  • abbaiare v. intr. (pres. abbaio)

    1. lajati

    2. vpiti, tuliti; vreščati:
    abbaiare alla luna, al vento lajati, tuliti v luno, v veter
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • ammezzamento m star. razpolovitev:
    ammezzamento della luna lunin prvi ali zadnji krajec
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • calante agg. pojemajoč, padajoč:
    moneta calante denar pod predpisano težo
    luna calante stari mesec, zadnji krajec
  • chiaro

    A) agg.

    1. jasen, svetel:
    tempo chiaro jasno vreme

    2. bled (barva):
    blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

    3. bister, čist:
    acqua chiara bistra voda

    4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
    immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
    un no chiaro e tondo odločen ne
    essere chiaro biti jasen
    cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
    chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
    avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

    5. knjižno znamenit, odličen:
    uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
    PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

    B) m

    1. jasnina, svetloba:
    chiaro di luna mesečeva svetloba
    con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
    chiaro d'uovo pog. beljak
    mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

    2. svetla barva; svetla obleka:
    vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

    C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
    parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
    dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
    non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo
  • cinto

    A) agg. obdan; ograjen

    B) m

    1. pas:
    cinto erniario kilni pas

    2. astr. kolobar:
    cinto della luna lunin halo

    3. zool.
    cinto di Venere Venerin pas
  • cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

    1. (pl. -na) rog:
    le corna del cervo jelenje rogovje
    alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
    rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
    rompersi le corna pren. polomiti si zobe
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
    dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
    fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

    2. evfemistično pog. nič:
    non me ne importa un corno! figo mi je mar!
    non vale un corno ni piškavega oreha vredno
    un corno! figo!

    3. (pl. -na) iron. pog.
    avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
    fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

    4. (pl. -na)
    le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

    5. (pl. -ni) roženina

    6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
    corno dogale doževa čepica
    corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

    7. (pl. -ni) glasba rog:
    corno inglese angleški rog
    corno da caccia lovski rog

    8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
    il corno dell'incudine rog, nos nakovala
    i corni della luna lunina krajca
    i corni dell'altare oltarni strani
    corno d'Africa geogr. afriški rog
    i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali
  • eclissare

    A) v. tr. (pres. eclisso)

    1. zatemniti, zasenčiti (z mrkom):
    col suo splendore la luna eclissava tutte le stelle s svojim sijajem je mesec zasenčil vse zvezde

    2. pren. zasenčiti, prekašati:
    con il suo fascino ha eclissato tutte le rivali s svojim čarom je zasenčila vse tekmice

    B) ➞ eclissarsi v. rifl. (pres. mi eclisso)

    1. astr. postati, postajati neviden (zaradi mrka)

    2. izginiti, izginjati

    3. pog. mrkniti, zgubiti se, popihati jo
  • faccia f (pl. -ce)

    1. obraz:
    perdere la faccia osramotiti se
    salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
    uomo a due facce dvoličnež
    aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
    voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
    in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
    a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
    guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
    dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
    alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
    alla faccia tua! vulg. ti pezde!

    2. izraz, poteze:
    una faccia patibolare obraz hudodelca
    faccia da galantuomo pošten obraz
    fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
    faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

    3. stran, pročelje:
    la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
    sulla faccia della terra na zemeljskem površju
    l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
    l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
    le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

    4. mat. ploskev
  • falce f srp; kosa:
    falce fienaia kosa
    il grano è alla falce žito je zrelo za žetev
    mettere la falce all'altrui messe pog. vtikati se v tuje stvari
    falce di luna lunin srp
  • fetta f

    1. rezina, reženj, kos:
    una fetta di torta kos torte
    tagliare a fette rezati na kose

    2. pren. kos:
    fetta di luna lunin srp, krajec
    una fetta di terra krpa zemlje

    3. pren. del, delež:
    ritagliarsi la propria fetta di potere odrezati si svoj kos torte, vzeti si svoj delež oblasti
  • haló1 (-ja)

    A) m meteor. alone, cinto, corona:
    lunin halo cinto della luna

    B) adj. inv. psih.
    halo efekt effetto corona
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • krátko adv. brevemente, in breve; muz. staccato;
    kratko in malo ne verjeti non credere affatto
    pog. pren. biti kratko nasajen essere di malumore, avere la luna di traverso
    lingv. kratko naglašen samoglasnik vocale con accento breve
    kratko ostriženi lasje zazzera
  • lájati (-am) imperf. ➞ zalajati

    1. abbaiare; latrare (cane, volpe):
    pren. lajati v luno abbaiare alla luna

    2. pejor. abbaiare (tudi ekst.), parlare
    PREGOVORI:
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • lévi (-a -o) adj.

    1. sinistro:
    leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
    levi breg reke riva sinistra del fiume
    levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

    2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
    leva organizacija organizzazione di sinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
    vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
    pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
    pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
    obrt. leva petlja maglia rovescia
    mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
    grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
    nareč. leva žena adultera
    levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
    polit. levi center centrosinistra
    šport. levi krilec mediano sinistro
    strojn. levi navoj vite sinistrorsa
    nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
    šport. levo krilo ala sinistra
  • líti (líjem) imperf. ➞ zaliti

    1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare

    2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
    luna lije bled svit la luna manda una luce pallida

    3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi

    4. (množično se premikati) riversarsi:
    po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città

    5. impers. piovere:
    lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto

    6. (ulivati) fondere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea
  • lunetta f

    1. pomanjš. od ➞ luna lunica

    2. arhit. luneta, polkrožno okence

    3. luneta, polkrožni del utrdbe

    4. strojn. lineta

    5. šport polkrog (za kazenski met pri košarki):
    tiro dalla lunetta kazenski met
  • medén1 (-a -o) adj.

    1. di, del miele, melario:
    čeb. medena rosa melata
    gastr. medene kroglice struffoli
    medeno pecivo confortino
    medeno vino vinomele

    2. molle (frutto):
    medena hruška burrona

    3. mellifluo, sdolcinato, melato

    4. pren.
    medeni mesec luna di miele
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. medena detelja meliloto (Melilotus)
    bot. medena ustna labello (delle orchidacee)