mare m
1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna
2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje
3. geogr. morje (na Luni)
4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje
5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži
Zadetki iskanja
- pokrováča (-e) f zool. pl. pokrovače pettini, pettinidi (sing. -e) (Pectinidae);
velika, jakobova pokrovača cappasanta (Pecten jacobaeus) - potrès (-ésa) m
1. terremoto, sisma, scossa:
potres pete jakostne stopnje po Richterju terremoto di V grado della scala Richter
priskočiti na pomoč prizadetim ob potresu soccorrere i terremotati
epicenter potresa epicentro del terremoto
žarišče potresa ipocentro, fuoco del terremoto, focolare sismico
katastrofalen potres terremoto catastrofico
tektonski potres terremoto tettonico
udorni potres terremoto carsico
vulkanski potres terremoto vulcanico
2. pren. terremoto, sconquasso - stôpnja (-e) f
1. grado:
stopnja invalidnosti grado di invalidità
stopnja sorodstva grado di parentela
stopnje sodišč, šol gradi dei tribunali, delle scuole
2. grado, fase; studio:
razvojna stopnja fase di sviluppo
začetna, končna stopnja fase iniziale, finale
načrt je na stopnji snovanja il progetto è in fase di elaborazione
3. mat. grado:
enačba, koren druge, tretje stopnje equazione, radice di secondo, di terzo grado
4. lingv. grado (di comparazione, di subordinazione)
5. muz. grado (di una scala musicale)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti na stopnji divjaštva vivere allo stato selvaggio
kem. stopnja alkalnosti, kislosti grado di alcalinità, di acidità
stopnja alkohola grado alcolico
tisk. stopnja črk graduazione dei caratteri
alp. težavnostna stopnja (plezanja) grado
ekon. kovna stopnja titolo della moneta
geol. geotermična stopnja gradiente geotermico
jakostna stopnja potresa grado, magnitudo di un terremoto
lingv. prevojna stopnja grado apofonico
med. opekline prve, druge, tretje stopnje ustioni di primo, secondo e terzo grado
stopnja rodnosti, umrljivosti tasso di natalità, di mortalità - šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
hoditi v šesti razred fare la VI classe
potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6o grado
šesti od zadaj sestultimo
geogr. šesta celina il sesto continente
alp. šesta stopnja sesto grado
pren. šesti čut sesto senso
danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
lingv. šesti sklon il sesto caso - tók (-a) m
1. corrente (tudi elektr. ); corso:
tok nese čoln la corrente porta la barca
plavati proti toku nuotare, andare contro corrente (tudi ekst.)
2.
električni tok corrente elettrica, corrente
preskrba z električnim tokom erogazione della corrente elettrica
3. pren. flusso, marea
4. (prehajanje ljudi, stvari na drugo mesto) flusso; corrente:
selitveni, turistični tokovi correnti migratorie, turistiche
5. (kar se dogaja v nepretrganem sledenju kakih pojavov) flusso; corso:
tok misli il flusso dei pensieri
tok dogodkov il corso degli avvenimenti
v toku šolanja nel corso degli studi
6. (dejavnost na kakem področju s posebnim sistemom idej, sredstev) corrente:
filozofski, literarni tokovi le correnti filosofiche, letterarie
politični tokovi correnti politiche
uvozni, izvozni tok corrente dell'import, dell'export
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. predati se toku abbandonarsi alla corrente; pren. lasciarsi andare
elektr. anodni tok corrente anodica
elektr. enofazni, trofazni tok corrente monofase, trifase
elektr. enosmerni, izmenični tok corrente continua, alternata
elektr. inducirani tok corrente di induzione
elektr. jakost toka intensità di corrente, amperaggio
fiz. energijski tok flusso energetico
fiz. svetlobni tok flusso luminoso
fiz. toplotni tok flusso termico
geogr. dolnji (spodnji), gornji tok reke corso inferiore, superiore del fiume
morski tok corrente marina
zalivski tok corrente del Golfo
lit. tok zavesti flusso di coscienza
med. beli tok flusso bianco, leucorrea
menstruacijski tok flusso menstruale
meteor. navzdolnji, navzgornji tok corrente discendente, ascendente - vēnto m
1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo
2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok
3. metal. topli zrak
4. fiziol. evfemistično veter, plin
5. astr.
vento solare sončni veter
6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar - véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta