Franja

Zadetki iskanja

  • accōrgersi* v. rifl. (pres. mi accōrgo)

    1. opaziti, opažati; zapaziti:
    non si era accorto di me ni me opazil
    te ne accorgerai! boš že videl!

    2. pren. zavedeti se, sprevideti, doumeti:
    mi accorsi di aver sbagliato sprevidel sem, da sem se zmotil
    senza accorgermene nevede, nenamerno
  • acquolina f

    1. pršavica

    2. pren. sline, skomine:
    mi viene l'acquolina in bocca sline se mi cedijo, obhajajo me skomine
  • addolorare v. tr. (pres. addoloro) žalostiti, prizadeti (bolečino):
    la notizia della sua morte mi addolora vest o njegovi smrti me žalosti
  • affettuosamente avv. prisrčno, nežno, ljubeče:
    mi abbracciò affettuosamente nežno me je objel
  • affliggere*

    A) v. tr. (pres. affliggo)

    1. užalostiti, prizadeti:
    la sua morte mi afflisse molto njegova smrt me je hudo prizadela

    2. mučiti:
    è afflitto da un continuo mal di testa stalno ga muči glavobol

    B) ➞ affliggersi v. rifl. (pres. mi affliggo) žalostiti se, mučiti se, žreti se:
    si affligge per cose da nulla za prazen nič se žre
  • ah inter. ah!, oh!, joj!:
    ah, povero me! gorje mi!
    ah! ah! haha (posmehljivo)
  • alcuno

    A) agg.

    1. pl. neki, nekaj:
    sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
    non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel

    2. sing. redko neki

    3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
    non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
    senza difficoltà alcuna brez vsake težave

    B) pron.

    1. pl. nekateri:
    alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano

    2. sing. redko nekdo

    3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
    non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal
  • algebra f algebra:
    questo per me è algebra pren. to je zame višja matematika
  • allorché cong. knjižno ko, brž ko:
    allorché mi vide, mi si fece subito incontro ko me je zagledal, mi je takoj prišel naproti
  • altri pron. invar.

    1. kdo drug:
    altri dirà kdo drug bi dejal
    non altri che nihče (drug) razen, samo
    non c'è altri che lui che possa farcela nikomur razen njemu ne bo uspelo, samo njemu bo uspelo

    2. (ne)kdo:
    non vorrei che altri mi fraintendesse ne bi hotel, da bi me kdo napak razumel
    taluno, qualcuno... altri ta... oni:
    taluno dice una cosa, altri un'altra ta pravi nekaj, oni nekaj drugega
  • amico

    A) agg. (m pl. -ci) prijateljski, naklonjen; znan; zavezniški:
    intenzioni amiche prijateljski nameni
    viso amico prijateljski, znan obraz
    paese amico prijateljska dežela

    B) m (f -ca)

    1. prijatelj, prijateljica; dragi, draga:
    l'amico del cuore najljubši prijatelj
    amico d'infanzia prijatelj iz otroštva
    amico intimo intimni prijatelj
    amici per la pelle prijatelja do smrti
    l'amico dell'uomo najboljši človekov prijatelj
    PREGOVORI: dagli amici mi guardi Iddio che dai nemici mi guardo io preg. varuj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam

    2. evfemistično ljubček, ljubimec

    3. pajdaš:
    è stato acchiappato sia lui che l'amico ujeli so tako njega kot njegovega pajdaša
  • ammattire v. intr. (pres. ammattisco)

    1. ponoreti, zblazneti, biti ob pamet

    2. razbijati si glavo, truditi se zaman:
    questo problema mi fa ammattire ta problem me spravlja ob pamet
  • àmpak

    A) adv. pog. però; quanto:
    ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
    iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!

    B) konj.

    1. bensì, ma:
    prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me

    2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
    ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò

    3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
    lep je, ampak drag è bello, ma caro

    4. (na začetku stavka) ma:
    ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • anestētico

    A) agg. (m pl. -ci) anestetičen:
    farmaco anestetico anestetično sredstvo

    B) m

    1. anestetik

    2. pren. pomirjevalo, blažilo:
    le sue parole furono un anestetico per me njegove besede so delovale name pomirjevalno
  • appartenere* v. intr. (pres. appartēngo)

    1. pripadati, biti last:
    questa terra appartiene a mio padre ta zemlja je last mojega očeta

    2. tikati se, biti na kom, biti stvar nekoga, biti za kaj poklican:
    appartiene a me giudicare queste cose na meni je, da sodim o teh rečeh, jaz sem poklican soditi o teh rečeh

    3. biti član, biti včlanjen, pripadati:
    appartenere a una famiglia pripadati družini, biti član družine
  • assaettare

    A) v. tr. (pres. assaetto)

    1. toskansko zadeti s puščico

    2. knjižno hudo nadlegovati

    B) v. intr. toskansko biti zadet od strele:
    che io possa assaettare se non è vero naj me strela, če ni res
    assaettare dalla sete skoprneti od žeje

    C) ➞ assaettare, assaettarsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ assaetto) jeziti se, mučiti se (s čim)
  • assai

    A) avv.

    1. dosti, dovolj:
    ho mangiato assai dosti sem jedel
    ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj

    2. zelo, mnogo, veliko:
    è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
    è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
    è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije

    3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
    m'importa assai! me nič ne briga!

    B) agg. invar. mnog:
    c'era assai gente bilo je mnogo ljudi

    C) m invar. mnogi:
    sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
    eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
    PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
  • assenteismo m

    1. odsotnost, izostajanje (z dela), absentizem

    2. pren. nezainteresiranost, brezbrižnost, ravnodušnost:
    l'assenteismo di quel ragazzo mi irrita jezi me ravnodušnost tega fanta
  • assorbire v. tr. (pres. assōrbo, assorbisco)

    1. vpiti, vsrkati, absorbirati:
    la spugna assorbe l'acqua spužva vpija vodo

    2. asimilirati:
    i Romani assorbirono la cultura greca Rimljani so asimilirali grško kulturo

    3. iti za, požreti:
    l'affitto assorbe gran parte dello stipendio za najemnino gre dober del plače, najemnina požre dober del plače

    4. zaposliti, zaposlovati:
    lo studio mi assorbe completamente študij me popolnoma zaposluje