Franja

Zadetki iskanja

  • barbino

    A) m pomanjš. od ➞ barba bradica

    B) agg.

    1. ozkosrčen, omejen, malenkosten

    2. skrpucan, slabo narejen:
    fare una figura barbina osmešiti se, osramotiti se

    3. tečen, težek, nadležen
  • bél (-a -o)

    A) adj.

    1. (take barve kot sneg) bianco:
    bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
    bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
    belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
    bela zastava bandiera bianca

    2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
    bela polt carnagione bianca
    mrtvaško bel di un pallore mortale
    beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
    beli kruh pane bianco
    bela kava caffelatte
    bela moka farina bianca
    belo vino vino bianco
    beli lasje capelli bianchi, canuti
    sredi belega dne in pieno giorno
    biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
    to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

    3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
    bel list pagina bianca
    bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

    4. polit. bianco:
    bela garda guardie bianche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
    beli menihi monaci bianchi, cistercensi
    beli premog carbone bianco
    Bela hiša la Casa Bianca
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    publ. bela kuga peste bianca
    bela smrt morte bianca
    biti bela vrana essere una mosca bianca
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
    bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
    beli javor acero bianco (Acer negundo)
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    bela omela vischio (Viscum album)
    gastr. bela riba pesce bianco
    belo meso carni bianche
    grad. beli cement cemento bianco
    kem. beli fosfor fosforo bianco
    bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
    med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
    metal. beli žar calore bianco
    bela kovina metallo bianco
    min. beli svinčenec carbonato di piombo
    polit. bela knjiga libro bianco
    rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
    šah. bela figura figura bianca
    belo polje casa, casella bianca
    trg. bela posoda vasellame di porcellana
    zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

    B) béli (-a -o) m, f, n šah.
    beli ima potezo il bianco muove
    voj., hist. beli guardie bianche
    pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
    dati črno na belem mettere nero su bianco
    liter belega un litro di (vino) bianco
    nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco
  • beséden (-dna -o) adj. di, della parola; di parole:
    besedni pomen significato della parola
    besedni red ordine delle parole
    besedni zaklad lessico
    besedna šala gioco di parole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    besedna analiza analisi grammaticale
    besedna zveza costrutto
    besedni boj logomachia
    lit. besedna figura tropo
    besedna igra calembour, bisticcio
    besedni napad catilinaria
    besedni okrasek rifioritura
  • brutto

    A) agg.

    1. grd, oduren:
    una brutta donna grda ženska
    un brutto romanzo slab roman
    brutto cattivo! ti grdoba!
    brutto bugiardo! lažnivec grdi!
    brutto odore odvraten vonj
    brutto tempo grdo vreme
    brutta notizia slaba novica
    brutta ferita grda rana
    brutto male evfemistično tumor
    brutto scherzo neslana šala
    brutto momento slab, neprimeren trenutek
    brutta copia osnutek, koncept
    brutte carte slabe karte

    2. pren.
    fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
    avere una brutta cera slabo izgledati
    vedersela brutta biti v škripcih
    farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
    con le brutte zgrda, grobo
    passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

    3. (moralno) grd, slab:
    un brutto vizio grda razvada
    una brutta azione grdo dejanje

    B) avv.
    guardare brutto grdo, hudo gledati

    C) m

    1. grdo:
    distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

    2. slabo, oblačno vreme:
    la stagione volge al brutto vreme se kvari
    fa brutto slabo vreme je

    3. (izraža nekaj negativnega)
    il brutto è che težava je v tem, da
    ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

    4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
    i belli e i brutti lepi in grdi
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
  • campare2 v. tr. (pres. campo) izpostaviti, izpostavljati:
    campare una figura sullo sfondo izpostaviti figuro na ozadju
  • campeggiare v. intr. (pres. campeggio)

    1. taboriti, kampirati

    2. voj. redko taboriti, utaboriti se, zavzeti položaje

    3. izstopiti, izstopati; biti poudarjen (tudi pren.):
    in tutto il romanzo campeggia la figura del padre skozi ves roman izstopa lik očeta
  • cera1 f

    1. vosek:
    cera naturale naravni vosek
    cera sintetica sintetični vosek
    cera d'api čebelni vosek
    cera di Spagna pečatni vosek
    cera da pavimenti loščilo za pod
    parere di cera biti zelo bled

    2. (čebelni) vosek; loščilo za pod:
    dare la cera pološčiti pod

    3. ekst. sveča:
    fabbrica di cera voskarna, svečarna; ekst. voščena figura, voščena lutka:
    museo delle cere muzej voščenih lutk
  • cioccolataio m (f -ia; m pl. -ai) čokoladar, izdelovalec (-lka), prodajalec (-lka) čokolade:
    fare una figura da cioccolataio pren. šalj. polomiti ga, osramotiti se
  • emblemátičen (-čna -o) adj. emblematico, di emblema:
    emblematičen lik figura emblematica
    emblematično znamenje marchio emblematico
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • figurare

    A) v. tr. (pres. figuro)

    1. prikazati, ponazoriti, upodobiti, oblikovati

    2. predstavljati:
    te la figuri la faccia del professore? si predstavljaš profesorjev obraz?
    figurarsi!, figurati!, figuriamoci!, si figuri seveda!, jasno!, kje neki!, sploh ne! (odvisno od trditve, na katero se odgovor nanaša)
    Grazie! - Figurati! Hvala! - Ni za kaj!
    figurati che non l'avevo visto pomisli, nisem ga videl

    3. delati se:
    figura d'aver capito tutto dela se, da je vse razumel

    B) v. intr.

    1. biti, nahajati se:
    il mio nome non figurava nell'elenco mojega imena ni bilo na spisku

    2. izkazati se, postaviti se, napraviti dober vtis:
    vuole ben figurare in società želi se postaviti v družbi
  • figúrica (-e) f dem. od figura figurina
  • figurírati (-am) imperf., perf. (pojavljati se, nastopati) figurare, apparire, risultare:
    na zavitku je figuriralo njegovo ime sull'involto figurava il suo nome
    figurira kot porok, dejansko pa je glavni dolžnik figura come garante e invece è il principale debitore
  • figurone m

    1. poveč. od ➞ figura

    2. velik uspeh, sijajen vtis:
    fare un figurone doživeti velik uspeh, napraviti sijajen vtis
  • geométričen (-čna -o) adj. geometrico:
    um. geometričen ornament ornamento geometrico
    geometrični lik figura geometrica
    mat. geometrično zaporedje progressione geometrica
  • homotétičen (-čna -o) adj. mat. omotetico:
    homotetična figura figura omotetica
  • imbecille

    A) agg.

    1. psihol. imbecilen

    2. pren. slabš. neumen, bedast, topoglav

    B) m, f

    1. psihol. imbecil

    2. pren. slabš. bedak, trapa; tepec, idiot:
    fare la figura dell'imbecille izpasti bedak
    passa per un imbecille imajo ga za bedaka
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • mágičen (-čna -o) adj.

    1. magico, della magia

    2. pren. straordinario, prodigioso

    3. (nenavadno lep) affascinante, incantevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. pren. magična meja traguardo magico
    igre magični lik figura magica
    rad. magično oko occhio magico, indicatore di sintonia
    fiz. magično število numero magico
    magična beseda abracadabra