Franja

Zadetki iskanja

  • curante agg. ki zdravi:
    medico curante lečeči zdravnik
  • dežúren (-rna -o) adj. di servizio, di turno:
    dežurni zdravnik medico di servizio
    dežurna lekarna farmacia di turno
    dežurna služba servizio di turno
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • fenōmeno

    A) m

    1. pojav, fenomen:
    il fenomeno dell'emigrazione pojav izseljevanja

    2. pog. nekaj izjemnega:
    quel medico è un fenomeno ta zdravnik je nekaj izjemnega

    B) agg. pog. fenomenalen, izreden:
    un ragazzo fenomeno fenomenalen fant
  • fiōcco1 m (pl. -chi)

    1. pentlja:
    il fiocco del cappello pentlja na klobuku
    mettersi in fiocchi pren. svečano se obleči
    coi fiocchi pren. izvrsten:
    pianista, medico coi fiocchi izvrsten pianist, zdravnik

    2. kosem

    3. tekstil predivo:
    fiocco di raion rejonsko predivo

    4. pl. zanke (vrsta testenin)

    5.
    fiocchi d'avena ovseni kosmiči
  • gamba f

    1. anat. noga:
    le gambe del cavallo konjske noge
    raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
    avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
    avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
    rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
    essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
    un medico in gamba dober zdravnik
    fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
    distendere, tirare le gambe pren. umreti
    darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
    andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
    mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
    mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
    cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
    prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
    starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
    ha due gambe stupende ima čudovite noge

    2. noga (predmeta):
    le gambe del letto posteljne noge

    3. hlačnica

    4. pokončna črta
  • genērico agg. (m pl. -ci)

    1. splošen, nedoločen, generičen:
    nozione generica splošen pojem

    2. površen:
    un discorso generico površno govorjenje

    3.
    medico generico zdravnik splošne prakse

    4.
    attore generico, attrice generica stranski igralec, stranska igralka
  • guardia f

    1. straža, čuvanje:
    fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
    cane da guardia pes čuvaj
    rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
    lasciare a guardia pustiti v varstvu
    fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
    guardia medica postaja prve pomoči
    medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)

    2. voj. straža, stražarjenje:
    corpo di guardia stražarska izmena
    posto, corpo di guardia stražnica
    cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
    guardia d'onore častna straža

    3. voj. stražar

    4. straža; stražar, čuvaj:
    guardia carceraria ječar, paznik
    guardia frontiera graničar
    guardia di finanza finančna straža, finančna policija
    guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
    guardia campestre poljski čuvaj
    guardia del corpo telesni stražar
    la vecchia guardia pren. stara garda
    guardia notturna nočni čuvaj
    guardie rosse hist. rdeča garda

    5. šport garda, preža:
    guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
    stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
    mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
    abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
    in guardia! pozor!, pazi!

    6.
    guardie e ladri igre ravbarji in žandarji

    7. hidravl.
    livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.)
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • izdírati (-am) | izdréti (-drèm)

    A) imperf., perf. cavare, estrarre, strappare:
    zdravnik je izdrl dva zoba il dentista estrasse due denti
    izdirati trn iz roke cavare il pruno dalla mano
    izdirati meč iz nožnice sguainare la spada

    B) izdírati se (-am se) | izdréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. strapparsi
  • klíničen (-čna -o) adj. med. clinico:
    klinični pregled, klinična preiskava visita clinica, esame clinico
    klinična diagnoza quadro clinico
    klinična smrt morte clinica
    klinični zdravnik clinico
  • kóžen (-žna -o) adj. della pelle, cutaneo; dermico:
    med. kožna afekcija affezione cutanea, dermatosi
    kožna tvorba formazione cutanea
    pog. kožna galanterija pelletteria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. kožni epitel epidermide
    elektr. kožni pojav effetto pellicolare, Kelvin
    med. kožni rak carcinoma epidermoide
    zdravnik za kožne bolezni dermatologo; pog. (specialista) pelle e veneree
    med. kožna bolezen dermopatia
    med. kožna hiperemija rubefazione
    med. pog. kožna razpoka setola
    med. kožna vzbrst squama
    vet. kožne lise morfea
    med. kožni izpuščaj efflorescenza
    med. kožni mehurček vescica
    kožni ostržek carniccio
    kožni podpetnik salvatacco
    zool. kožni zajedavec dermatozoo
    med. kožno gnojenje piodermite
    med. kožno proso milio
    arheol. kožno strgalce strigile
    anat. kožni mešiček pellicola cutanea
  • ládijski (-a -o) adj. di nave, della nave, navale; di bordo:
    ladijski dnevnik giornale di bordo
    ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh chiglia, prua, coperta, interno della nave
    ladijski promet traffico marittimo
    ladijski kuhar, zdravnik cuoco, medico di bordo
    ladijska posadka equipaggio, personale di bordo, ciurma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    les. ladijski pod pavimento di tavole
    ladijski trup scafo della nave
    ladijski vijak elica della nave
    ladijski vozli nodi alla marinara
    ladijski vpisnik registro navale
    navt. ladijska ležarina controstallie
    ladijska metla prettazzo
    ladijska oprema armamento della nave
    ladijska shramba cala
    ladijska strojegradnja navalmeccanica
    zool. ladijska svedrovka bruma, teredine (Teredo navalis)
    navt. ladijska vrv braga, rizza
    ladijska knjiga recapiti marittimi
    ladijske razbitine carcame, carcassa
    ladijski bok bordo; murata
    ladijski brzinomer dromografo, silometro
    ladijski intendant cambusiere
    ladijski manifest manifesto di carico
    ladijski pooblaščenec raccomandatario
    (manjši) ladijski škripec stricco
    ladijski telegraf telegrafo di macchina
    ladijsko ogrodje accostolato
    ladijsko rebro staminale
    ladijsko skladišče stiva
  • lečèč (-éča -e)

    A) adj. che cura, curante:
    lečeči zdravnik medico curante

    B) lečèč (v adv. rabi) curando
  • ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
    ljudska blaginja benessere pubblico
    ljudska knjižnica biblioteca popolare
    polit. ljudska stranka Partito popolare
    ljudska šola scuola elementare
    ljudsko štetje censimento
    lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
    hist. ljudske demokracije democrazie popolari
    lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
    ljudski tribun tribuno del popolo
    lingv. ljudski izraz demotismo
    ljudski praznik sagra, kermesse
    ljudski voditelj capopopolo
    ljudski zdravnik guaritore, medicone
    rel. ljudsko petje canto dei fedeli
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
  • medicína (-e) f

    1. medicina; knjiž. arte peonia:
    ljudska medicina medicina popolare
    doktor medicine dottore in medicina
    interna, kurativna, preventivna medicina medicina interna, curativa, preventiva
    splošna, sodna, športna medicina medicina generica, legale, sportiva
    medicina dela medicina del lavoro
    zdravnik splošne medicine medico generico

    2. pog. šol. (facoltà di) medicina

    3. star. medicinale, farmaco

    4. amuleto (presso gli indiani d'America)
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia
  • nekajléten (-tna -o) adj. di vari anni, pluriennale:
    splošni zdravnik z nekajletno prakso medico generico con stage pluriennale
  • neznán (-a -o)

    A) adj. ignoto, sconosciuto, inesplorato; scuro; ignorato:
    neznan podeželjski zdravnik uno scuro mediconzolo di provincia
    srečevati neznane ljudi incontrare gente sconosciuta
    grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto
    neznani leteči predmet UFO

    B) neznáno (-ega) n ignoto:
    bati se neznanega temere l'ignoto
    šol. načelo od znanega k neznanemu il principio di andare dal noto all'ignoto
  • numero m

    1. mat. število:
    numero algebrico algebrsko število
    numero astratto, primo abstraktno število
    numero atomico fiz. atomsko število
    numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
    numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
    numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
    numero complesso kompleksno število
    numero concreto imenovano število
    numero decimale decimalno število
    numero dispari neparno, liho število
    numero pari parno, sodo število
    numero frazionario odlomek
    numero intero celo število
    numero immaginario imaginarno število
    numero irrazionale iracionalno število
    numero di Mach fiz. Machovo število
    numero di massa fiz. masno število
    numero di matricola zaporedno število
    numero d'ottano kem. oktansko število
    numero periodico periodično število

    2. številka:
    numeri arabi, romani arabske, rimske številke

    3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
    via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
    il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
    il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

    4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
    numero chiuso omejeno število
    numero legale kvorum
    senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
    sopra numero nadštevilen
    fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

    5. vrsta, razred; stopnja:
    un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
    un medico numero uno prvovrsten zdravnik
    nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
    nel numero dei più med pokojniki
    essere ancora nel numero biti povprečnež
    uscire dal numero izstopati, odlikovati se

    6. številka (loterije):
    dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

    7. trgov. številka:
    portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

    8. varietejska točka

    9. številka (zvezka, publikacije):
    numero unico posebna številka

    10. jezik število

    11. pren. pog. čuden tič, patron:
    è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

    12.
    numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
    ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh