Franja

Zadetki iskanja

  • intubare v. tr. (pres. intubo)

    1. med. vtakniti, vtikati cev (v votel organ)

    2. tehn. dati, dajati v cev
  • occupare

    A) v. tr. (pres. ōccupo)

    1. zasesti; zavzeti; okupirati:
    il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
    occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
    occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
    occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

    2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
    occupare la carica di segretario biti tajnik
    l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

    3. zasesti, zasedati prostor:
    le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
    occupare la vista pren. ovirati pogled

    4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
    occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

    B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

    1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
    occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
    occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

    2. zaposliti, zaposlovati se:
    occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

    3. (impicciarsi) vtikati nos:
    occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
  • rinfoderare v. tr. (pres. rinfōdero)

    1. spet vtakniti, vtikati v nožnico

    2. pren. umakniti, umikati (predlog)
  • riporre*

    A) v. tr. (pres. ripongo)

    1. dati, dajati, postaviti, postavljati, vtakniti, vtikati nazaj:
    riporre la spada nel fodero vtakniti meč nazaj v nožnico

    2. dati na stran, shraniti, shranjevati

    3. položiti, polagati:
    riporre fiducia in qcn. zaupati v koga

    B) ➞ ripōrsi v. rifl. (pres. mi ripongo)

    1.
    riporsi a sedere, a lavorare spet sesti, spet se lotiti dela

    2. skriti se; umakniti se
  • tramettersi* v. rifl. (pres. mi trametto) vtikati se
  • becco1 m (pl. -chi)

    1. kljun:
    ecco fatto il becco all'oca pren. šalj. no, pa je vse opravljeno
    non avere il becco di un quattrino pren. ne imeti niti prebite pare

    2. pren. šalj. usta, kljun, goflja:
    aprire, chiudere il becco odpreti, zapreti kljun; spregovoriti, umolkniti
    tenere il becco chiuso držati gofljo, molčati
    avere il becco lungo gobezdati
    mettere il becco in qcs. kam vtikati nos
    restare a becco asciutto ostati praznih rok
    bagnarsi il becco, mettere il becco a, in molle omočiti si grlo

    3. dulec, kljun, nos (pri posodi)

    4. glasba ustnik

    5.
    il becco del gas plinski gorilnik

    6.
    becco d'oca lasnica
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • brígati se (-am se)

    A) imperf. refl. pog.

    1. (skrbeti za kaj) pensare, provvedere, badare a:
    brigati se za otroke badare ai bambini

    2. (zanimati se za kaj) curarsi, interessarsi di; importare:
    ne brigati se za politiko non interessarsi di politica
    zame se briga kakor za lanski sneg di me gliene importa un fico secco
    brigati se zase vulg. farsi i cavoli propri

    B) brígati (-am) imperf.

    1. (tikati se česa) riguardare:
    vtikati se v stvari, ki nas ne brigajo ficcare il naso in cose che non ci riguardano

    2. importare:
    briga me, briga jih che m'importa, che gli importa
  • falce f srp; kosa:
    falce fienaia kosa
    il grano è alla falce žito je zrelo za žetev
    mettere la falce all'altrui messe pog. vtikati se v tuje stvari
    falce di luna lunin srp
  • fatto2 m

    1. dejanje; dejstvo:
    un fatto strano nekaj čudnega
    fatto d'arme oborožen spopad
    fatto di sangue umor; krvav zločin
    mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
    cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
    passare a vie di fatto stepsti se
    i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
    in fatto di glede, kar zadeva

    2. dogodek, slučaj:
    raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
    il fatto sta, il fatto è che v resnici

    3. stvar, zadeva, slučaj:
    badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
    andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
    impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
    sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
    dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje

    4. (v pleonastični rabi)
    il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel
  • intrigare

    A) v. tr. (pres. intrigo) zbuditi radovednost

    B) v. intr. spletkariti, rovariti, intrigirati

    C) ➞ intrigarsi v. rifl. (pres. mi intrigo):
    intrigarsi in vtikati, vmešavati se v
  • mescolare

    A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
    mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
    mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
    mescolare le carte igre mešati karte

    B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)

    1. pomešati, zmešati, premešati se:
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    2. pren. vmešavati se:
    mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve
  • mēsse f agr. žetev (tudi pren.):
    mettere la falce nella messe altrui pren. vtikati nos v tuje zadeve
    l'ultima opera gli è valsa una messe di lodi zadnje delo mu je prineslo obilo pohval
  • naso m

    1. nos:
    naso aquilino orlovski nos
    naso a patata krompirjast nos
    naso a sella anat., med. sedlasti nos
    col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
    affilare il naso hujšati
    arricciare, torcere il naso vihati nos
    avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
    avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
    dare di naso in qcn. naleteti na koga
    ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
    menare per il naso vleči za nos
    rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
    soffiarsi il naso usekniti se
    non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

    2. pren. obraz; nos:
    allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
    mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
    mettere sotto il naso dati pod nos
    sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

    3. nos (voh):
    andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
    avere naso, buon naso imeti nos, dober nos
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • ōlio m (pl. -li)

    1. olje:
    olio vegetale rastlinsko olje
    olio vergine d'oliva naravno olivno olje
    olio di fegato di merluzzo farm. ribje olje
    olio lubrificante strojn. olje za mazanje
    oli minerali kem. mineralna olja
    olio di vetriolo pog. žveplena kislina
    oli eterici, essenziali kem. eterična olja
    olio di ricino farm. ricinusovo olje
    olio da riscaldamento kurilno olje
    calmo come l'olio pren. miren, mirno kot olje
    chiaro come l'olio pren. jasen, očiten
    gettare olio sulle fiamme pren. prilivati olje na ogenj
    non metterci né sale né olio pren. ne vtikati se

    2.
    olio santo relig. sveto olje; (estrema unzione) sveto poslednje olje:
    essere all'olio santo pren. umirati

    3. kozmet.
    olio di mandorla mandljevo olje
    olio solare olje za sončenje
  • pepe m

    1. bot. poprovec (Piper nigrum)

    2. kulin. poper (začimba):
    pepe in grani poper v zrnih
    pepe macinato mleti poper
    pepe bianco, nero beli, črni poper
    essere tutto pepe biti živi ogenj
    non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
    non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
    rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo

    3. ekst. kulin.:
    pepe di Caienna paprika (začimba)
    pepe di Giamaica (pimento) piment

    4.
    sale e pepe poprasto siv:
    vestito sale e pepe siva obleka
    capelli sale e pepe osiveli lasje
  • povsód adv. dappertutto, (d)ovunque:
    povsod navzoč onnipresente
    povsod očiten ubiquitario
    biti povsod doma cavarsela dovunque
    imeti povsod oči vedere tutto
    povsod vtikati svoj nos ficcare il naso dappertutto
    povsod ga je dosti lo si incontra dovunque, è come il prezzemolo
    PREGOVORI:
    povsod je dobro (lepo), doma je najbolje (najlepše) a ogni uccello il suo nido è bello
  • salute

    A) f

    1. zdravje:
    salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
    essere in salute biti zdrav
    avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
    bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
    essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
    guastarsi la salute pokvariti si zdravje
    rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
    pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
    andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

    2. odrešitev; relig. zveličanje:
    salute eterna večno zveličanje

    3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
    l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
    casa di salute evfemistično umobolnica

    B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!
  • saputēllo

    A) agg. vtikljiv, jezikav (otrok)

    B) m (f -la) jezikalo, mladi vseved:
    fare il saputello vtikati se (v pogovore odraslih), delati se učenega