Franja

Zadetki iskanja

  • bíkovski (-a -o) adj. taurino:
    bikovski vrat collo taurino
    bikovsko zdravje salute di ferro
  • cervice f

    1. knjižno tilnik:
    piegare la cervice pren. ukloniti se
    di dura cervice pren. trdovraten, trmast
    cervice altera pren. ošabnež

    2.
    cervice uterina anat. maternični vrat
  • cōrda f

    1. vrv:
    corda di canapa konopec
    corda di acciaio jeklena vrv
    salto della corda igre skakanje čez vrv
    corda dei muratori svinčnica
    dare corda a qcn. pren. komu dati proste roke
    tagliare la corda pren. popihati jo
    parlare di corda in casa dell'impiccato pren. pred kom kaj žaljivega, nerodnega govoriti
    essere con la corda al collo pren. biti do vratu v vodi
    mettere la corda al collo di qcn. pren. komu postaviti nož na vrat, postaviti nesprejemljive pogoje
    essere giù di corda pren. biti potrt, slabo se počutiti

    2. šport vrv:
    mettere, stringere l'avversario alle corde potisniti nasprotnika v kot, prisiliti nasprotnika v defenzivo (boks) ( tudi pren.)

    3. glasba struna:
    strumenti a corda strunska glasbila
    essere teso come le corde del violino pren. biti napet kot struna
    toccare una corda sensibile pren. udariti na občutljivo struno
    toccare la corda dell'interesse pren. zabrenkati na struno koristi

    4. anat.
    corda dorsale hrbtišče zarodka
    corde vocali glasilke

    5. tekstil votek:
    mostrare la corda biti oguljen; pren. biti obrabljen, oguljen, zastarel

    6. anat. tetiva
  • dogrêbsti (-grêbem) perf. giungere raschiando, a furia di raschiare, grattando, a furia di grattare:
    z rokami sta grebla sneg in se končno dogrebla do vrat a furia di raschiare con le mani raggiunsero la porta
  • dotípati (-am)

    A) perf. trovare tastoni

    B) dotípati se (-am se) perf. refl.

    1. giungere tastoni; raggiungere tastoni:
    v temi se je dotipal do vrat nel buio reggiunse tastoni la porta

    2. ekst. scoprire, giungere a conoscenza:
    dotipati se do resnice scoprire la verità
  • dotipávati se (-am se) imperf. refl. raggiungere tastoni:
    dotipavati se do vrat raggiungere tastoni la porta
  • dvóje numer. inv.
    a) dva (pri množinskih samostalnikih) due:
    dvoje vrat due porte
    b) (pri drugih samostalnikih)
    dvoje prijateljev due amici
    c) (skupina dveh različnih enot)
    veslati v dvoje remare in due
    življenje v dvoje la vita di, in coppia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti si na dvoje essere in lite
    alp. naveza na dvoje cordata di due alpinisti
  • eburneo

    1. agg. knjižno slonokoščen

    2. knjižno (candido come l'avorio) bel:
    collo eburneo bel vrat
  • fuggire

    A) v. intr. (pres. fuggo) pobegniti, bežati; zbežati, ubežati, uiti (tudi pren.):
    fuggire dalle mani dei nemici pobegniti iz sovražnikovih krempljev
    fuggire all'impazzata bežati kot nor
    fuggire di galera uiti iz zapora
    fuggire di casa pobegniti z doma
    a scappa e fuggi na pete na glavo, na vrat na nos
    come fuggono gli anni kako leta bežijo

    B) v. tr. izogniti se, izmikati se:
    fuggire i pericoli izogibati se nevarnostim
    fuggire la fatica izmikati se naporom
  • furia f

    1. bes, jeza:
    andare su tutte le furie pobesneti

    2. sila, silovitost, naval:
    la furia della passione sila, naval strasti
    furia di popolo ljudski nemir, razburjenost množic
    a furia di od samega, zaradi stalnega, od silnega:
    a furia di visite, lettere od samega obiskovanja, dopisovanja
    a furia di chiedere, di insistere od stalnega povpraševanja, od samega vztrajanja

    3. furija, razburljiv človek:
    mi aggredì come una furia napadel me je kot furija

    4. pren. furija, naglica:
    aveva furia di andarsene zelo se mu je mudilo
    in fretta e furia na vrat na nos
    lavorare di furia delati v naglici in nepremišljeno
  • giraffa f

    1. zool. žirafa (Giraffa camelopardalis)

    2.
    collo da giraffa pren. dolg vrat

    3. film, rtv mikrofonska palica, žirafa

    4. pren. dolgin, prekla
  • grabíti | grábiti (-im) imperf. ➞ zgrabiti

    1. rastrellare

    2. pren. arraffare; afferrare

    3. pren. impadronirsi, appropriarsi

    4. (močno prijeti, prijemati) afferrare, prendere, raccogliere:
    grabiti koga za roko, za vrat afferrare uno per il braccio, per il collo
    grabiti z rokami po zraku annaspare

    5. pren. (polaščati se, prevzemati) prendere, pervadere:
    grabil ga je bes lo prese una forte rabbia

    6. pog. (imeti močno bolečino) sentire, provare:
    v roko ga je grabil krč sentiva un crampo al braccio

    7. pren. (premikati se z dolgimi koraki) camminare di buona lena, fare lunghi passi
  • gru f invar.

    1. zool. žerjav (Grus grus):
    avere un collo da gru imeti tenek dolg vrat

    2. strojn. žerjav
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • izpíti (-píjem) perf. ➞ piti

    1. bere:
    izpiti na zdravje bere alla salute
    izpiti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato

    2. bere, succhiare:
    ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri la bestia morde il collo della preda e le succhia tutto il sangue

    3. knjiž. pren. (posušiti, izčrpati) asciugare; estenuare, spossare, esaurire:
    suša je izpila studenec la siccità aveva asciugato la fonte
    bolezen ga je izpila è spossato dalla malattia
  • iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)

    A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
    iztegniti roko stendere la mano
    izstegniti vrat allungare il collo
    iztegniti jezik dire, spifferare
    iztegovati jezike malignare, sparlare
    pren. iztegniti pete tirare le cuoia
    evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
    iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
    evf. iztegovati roko mendicare
    pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità

    B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi
  • korenínski (-a -o) adj. anat., bot. di, della radice, radicale; anat. bulbare; bot. radicolare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. koreninska čepica caliptra
    bot. koreninska povrhnjica periodonto
    bot. koreninski gomolj tubero
    bot. koreninski laski peli radicali
    koreninski tlak pressione radicale
    bot. koreninski vrat colletto (della radice)
    med. koreninsko dvigalo leva dentaria, pellicano
  • máternica (-e) f anat. utero; ventre; evf. seno:
    ustje, vrat maternice bocca, orifizio dell'utero, collo dell'utero
  • mlínski (-a -o) adj. di, del, da mulino; molitorio:
    mlinski delavec molazzatore
    mlinski kamen macina
    mlinska industrija industria molitoria
    mlinski jez bottaccio, gora
    mlinsko kolo ruota del mulino, volanda
    bibl. bolje bi mu bilo, da si je obesil mlinski kamen za vrat avrebbe fatto meglio ad appendersi una macina (da mulino) al collo
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia