attinēnte
A) agg. ki zadeva:
questione attinente alla ricerca scientifica vprašanje, ki zadeva znanstveno raziskovanje
B) m, f redko sorodnik, sorodnica
Zadetki iskanja
- delikáten (-tna -o) adj.
1. (neprijeten, kočljiv) delicato:
delikatno vprašanje faccenda, questione delicata
2. (nežen, občutljiv) delicato; armonioso; sensibile:
barve v delikatnih tonih colori di tonalità delicate
3. (okusen, slasten) delicato, gustoso - difficile
A) agg.
1. težek, težaven; zapleten:
un lavoro difficile težko delo
una domanda difficile težko vprašanje
un problema difficile težek problem
un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje
2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
anni difficili težka leta
trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju
3. neprijazen; neznosen, osoren:
un ragazzo difficile neprijazen deček
4. zahteven, izbirčen; tečen:
un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež
5. prefinjen, aristokratski:
gusti difficili prefinjen okus
fare il difficile delati se važnega
6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
è difficile che venga težko, da bo prišel
B) m težava:
questo è il difficile v tem je težava
andare nel difficile stvari komplicirati - esaminare v. tr. (pres. esamino)
1. pretresti, preučiti, pregledati:
esaminare una questione pretresti vprašanje
2. izprašati; zaslišati:
esaminare i candidati izprašati kandidate
esaminare i testimoni zaslišati priče - fiducia f zaupanje:
avere, nutrire fiducia in qcn., qcs. zaupati v koga, v kaj, zaupati komu, čemu
perdere la fiducia in qcn. izgubiti zaupanje v koga
ingannare, tradire la fiducia di qcn. prevarati, izdati zaupanje koga
ispirare fiducia vzbujati zaupanje
persona, uomo di fiducia zanesljiv, zaupanja vreden človek
incarico di fiducia zaupna naloga
voto di fiducia polit. zaupnica
questione di fiducia polit. vprašanje zaupnice - girare
A) v. tr. (pres. giro)
1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran
2. mešati (juho)
3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet
4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico
5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!
6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo
B) v. intr.
1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce
2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo
3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo
4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano
5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?
6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati
C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal - imbarazzante agg. neprijeten, ki spravlja v zadrego:
domanda imbarazzante nadležno vprašanje - katéri1 (-a -o) pron.
1. quale, che; (v samostalniški rabi) chi:
kateri ključ je pravi? quale chiave è quella giusta?
kateri od vas so se udeležili sestanka? chi di voi ha partecipato alla riunione?
vprašanje je, kateri ima prav il problema è chi ha ragione
2. (v samostalniški rabi izraža poljubno osebo ali stvar) qualcuno, uno; ognuno:
včasih kateri zamudi talvolta qualcuno ritarda
dobile so, kar je katera zaslužila hanno avuto ciò che ognuna si meritava - kočljív (-a -o) adj. scabroso, spinoso, difficile, delicato:
kočljiva zadeva faccenda spinosa
kočljivo vprašanje domanda scabrosa, questione delicata - komplicíran (-a -o) adj.
1. (zapleten) complicato:
komplicirano vprašanje problema complicato
2. (težko dojemljiv) complicato, tortuoso, intricato; macchinoso
3. (ki ima več sestavnih delov) complesso; med.
komplicirani zlom frattura complicata - mésto (-a) n
1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta
3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili
4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto
5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario
6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto
7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente
8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale - mimogredé adv.
1. strada facendo; di passaggio; nel contempo
2. rapidamente; con facilità
3. (izraža, da se kaj posebej ne poudarja)
mimogrede povedano, mi ni všeč detto fra noi, non mi piace
to vprašanje ni bilo tako mimogrede una domanda posta non a caso - mina1 f
1. mina:
mina vagante pren. zablodela mina; nevarno nerešeno vprašanje
2. voj. mina:
mina anticarro protitankovska mina
mina antiuomo protipehotna mina
mina subacquea podvodna mina
mina terrestre zemeljska mina
3. mina (grafitni vložek) - mōrte f
1. smrt:
morte immatura prerana smrt
mettere a morte ubiti
venire a morte umreti
questione di vita o di morte vprašanje življenja ali smrti
silenzio di morte mrtvaška tišina
avercela a morte con qcn. koga smrtno sovražiti
morte bianca bela smrt
morte in vacanza pren. mrlič
2. smrt, smrtna kazen:
condannare a morte obsoditi na smrt
3. pren. konec, propad
4. kulin. najprimernejša priprava jedi - na prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.
2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta
3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora
4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia
5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro
6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi
7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno
8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo
9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento
10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio
11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami
2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania
3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto
4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni
5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a2) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia - načêlen (-lna -o) adj.
1. di principio, di massima; sistematico:
načelno nasprotovanje opposizione sistematica
načelno stališče presa di posizione di massima
načelno vprašanje (questione di) principio
2. (ki se drži načel) di (saldi) principi, coerente:
načelen človek uomo di principi - národen (-dna -o) adj.
1. nazionale:
narodne meje confini nazionali
narodno ozemlje territorio nazionale
um. Narodna galerija Galleria Nazionale
narodna jed piatto, specialità nazionale
narodno vprašanje questione nazionale
narodna manjšina minoranza nazionale
2. con coscienza nazionale; patriottico
3. (ljudski) popolare; popolaresco; popolareggiante:
narodne pesmi canti popolari
narodna noša costume popolare
narodni park parco nazionale
narodno gospodarstvo economia nazionale
hist. narodna garda, straža (na Slovenskem l. 1848) guardia nazionale - obdélati (-am) | obdelávati (-am) perf., imperf.
1. agr. coltivare, lavorare:
obdelavati zemljo lavorare la terra
2. lavorare, trattare; elaborare:
ročno, strojno obdelati lavorare a mano, meccanicamente
obdelati mleko trattare il latte
obdelavati podatke elaborare i dati
obdelavati kovine lavorare i metalli
3. trattare, esaminare:
obdelati neko vprašanje esaminare un problema
4. studiare:
obdelati postopke za pridobivanje izotopov studiare i processi per ottenere gli isotopi
5. žarg. (pregovoriti, pridobiti, pridobivati) convincere, lavorarsi qcn.
6. pren. (tepsti, pretepsti) bastonare, picchiare, menare; tirare addosso a, bersagliare qcn. di:
obdelali so ga z gnilimi jajci lo bersagliarono di uova marce
7. pren. stroncare; malmenare:
kritika ga je dobro obdelala la critica lo ha malmenato ben bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. obdelati knjigo catalogare un libro
les. obdelati les trattare, lavorare il legno
grobo obdelati sgrossare, sgrezzare
teh. obdelati cilinder calibrare
teh. obdelati na stružnici tornire
ekst. obdelati pravokotno squadrare
metal. obdelati žareče železo massellare - obviséti (-ím) perf. restare attaccato, rimanere appeso; pendere;
na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj sul viso si disegnò un sorriso di soddisfazione
pren. vprašanje je obviselo v zraku la domanda restò sospesa a mezz'aria
pren. njegovo življenje je obviselo na nitki la sua vita è appesa a un filo - odbíjati (-am) | odbíti (-bíjem)
A) imperf., perf.
1. staccare (battendo); stroncare
2. respingere, ricacciare; parare, ribattere (la palla)
3. fiz. riflettere
4. disturbare, infastidire; disgustare
5. respingere, rifiutare (un dono)
6. ekon. detrarre, defalcare, trattenere, ritenere, sottrarre, dedurre:
odbiti stroške sottrarre le spese
odbiti odstotek ritenere una percentuale
7. battere (l'ora), suonare:
polnoč je odbila ha suonato la mezzanotte
zadnja ura mu je odbila è suonata la sua ultima ora, è morto
pren. špekulantom je odbila zadnja ura per gli speculatori è finita
odbila je ura ločitve è giunto il momento del commiato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odbiti komu glavo tagliare la testa a uno, ammazzare uno
odbiti besedam ost smussare il tono aspro del discorso
odbiti roge komu ammansire qcn., far mitigare le pretese di uno
na vprašanje je ostro odbil alla domanda rispose, ribattè aspramente
trg. odbiti taro tarare
B) odbíjati se (-am se) | odbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.
1. rimbalzare; ekst. ripercuotersi
2. riflettersi (luce)
3. (ri)echeggiare