Franja

Zadetki iskanja

  • attinēnte

    A) agg. ki zadeva:
    questione attinente alla ricerca scientifica vprašanje, ki zadeva znanstveno raziskovanje

    B) m, f redko sorodnik, sorodnica
  • delikáten (-tna -o) adj.

    1. (neprijeten, kočljiv) delicato:
    delikatno vprašanje faccenda, questione delicata

    2. (nežen, občutljiv) delicato; armonioso; sensibile:
    barve v delikatnih tonih colori di tonalità delicate

    3. (okusen, slasten) delicato, gustoso
  • difficile

    A) agg.

    1. težek, težaven; zapleten:
    un lavoro difficile težko delo
    una domanda difficile težko vprašanje
    un problema difficile težek problem
    un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
    rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje

    2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
    anni difficili težka leta
    trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju

    3. neprijazen; neznosen, osoren:
    un ragazzo difficile neprijazen deček

    4. zahteven, izbirčen; tečen:
    un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež

    5. prefinjen, aristokratski:
    gusti difficili prefinjen okus
    fare il difficile delati se važnega

    6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
    è difficile che venga težko, da bo prišel

    B) m težava:
    questo è il difficile v tem je težava
    andare nel difficile stvari komplicirati
  • esaminare v. tr. (pres. esamino)

    1. pretresti, preučiti, pregledati:
    esaminare una questione pretresti vprašanje

    2. izprašati; zaslišati:
    esaminare i candidati izprašati kandidate
    esaminare i testimoni zaslišati priče
  • fiducia f zaupanje:
    avere, nutrire fiducia in qcn., qcs. zaupati v koga, v kaj, zaupati komu, čemu
    perdere la fiducia in qcn. izgubiti zaupanje v koga
    ingannare, tradire la fiducia di qcn. prevarati, izdati zaupanje koga
    ispirare fiducia vzbujati zaupanje
    persona, uomo di fiducia zanesljiv, zaupanja vreden človek
    incarico di fiducia zaupna naloga
    voto di fiducia polit. zaupnica
    questione di fiducia polit. vprašanje zaupnice
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • imbarazzante agg. neprijeten, ki spravlja v zadrego:
    domanda imbarazzante nadležno vprašanje
  • katéri1 (-a -o) pron.

    1. quale, che; (v samostalniški rabi) chi:
    kateri ključ je pravi? quale chiave è quella giusta?
    kateri od vas so se udeležili sestanka? chi di voi ha partecipato alla riunione?
    vprašanje je, kateri ima prav il problema è chi ha ragione

    2. (v samostalniški rabi izraža poljubno osebo ali stvar) qualcuno, uno; ognuno:
    včasih kateri zamudi talvolta qualcuno ritarda
    dobile so, kar je katera zaslužila hanno avuto ciò che ognuna si meritava
  • kočljív (-a -o) adj. scabroso, spinoso, difficile, delicato:
    kočljiva zadeva faccenda spinosa
    kočljivo vprašanje domanda scabrosa, questione delicata
  • komplicíran (-a -o) adj.

    1. (zapleten) complicato:
    komplicirano vprašanje problema complicato

    2. (težko dojemljiv) complicato, tortuoso, intricato; macchinoso

    3. (ki ima več sestavnih delov) complesso; med.
    komplicirani zlom frattura complicata
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • mimogredé adv.

    1. strada facendo; di passaggio; nel contempo

    2. rapidamente; con facilità

    3. (izraža, da se kaj posebej ne poudarja)
    mimogrede povedano, mi ni všeč detto fra noi, non mi piace
    to vprašanje ni bilo tako mimogrede una domanda posta non a caso
  • mina1 f

    1. mina:
    mina vagante pren. zablodela mina; nevarno nerešeno vprašanje

    2. voj. mina:
    mina anticarro protitankovska mina
    mina antiuomo protipehotna mina
    mina subacquea podvodna mina
    mina terrestre zemeljska mina

    3. mina (grafitni vložek)
  • mōrte f

    1. smrt:
    morte immatura prerana smrt
    mettere a morte ubiti
    venire a morte umreti
    questione di vita o di morte vprašanje življenja ali smrti
    silenzio di morte mrtvaška tišina
    avercela a morte con qcn. koga smrtno sovražiti
    morte bianca bela smrt
    morte in vacanza pren. mrlič

    2. smrt, smrtna kazen:
    condannare a morte obsoditi na smrt

    3. pren. konec, propad

    4. kulin. najprimernejša priprava jedi
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • načêlen (-lna -o) adj.

    1. di principio, di massima; sistematico:
    načelno nasprotovanje opposizione sistematica
    načelno stališče presa di posizione di massima
    načelno vprašanje (questione di) principio

    2. (ki se drži načel) di (saldi) principi, coerente:
    načelen človek uomo di principi
  • národen (-dna -o) adj.

    1. nazionale:
    narodne meje confini nazionali
    narodno ozemlje territorio nazionale
    um. Narodna galerija Galleria Nazionale
    narodna jed piatto, specialità nazionale
    narodno vprašanje questione nazionale
    narodna manjšina minoranza nazionale

    2. con coscienza nazionale; patriottico

    3. (ljudski) popolare; popolaresco; popolareggiante:
    narodne pesmi canti popolari
    narodna noša costume popolare
    narodni park parco nazionale
    narodno gospodarstvo economia nazionale
    hist. narodna garda, straža (na Slovenskem l. 1848) guardia nazionale
  • obdélati (-am) | obdelávati (-am) perf., imperf.

    1. agr. coltivare, lavorare:
    obdelavati zemljo lavorare la terra

    2. lavorare, trattare; elaborare:
    ročno, strojno obdelati lavorare a mano, meccanicamente
    obdelati mleko trattare il latte
    obdelavati podatke elaborare i dati
    obdelavati kovine lavorare i metalli

    3. trattare, esaminare:
    obdelati neko vprašanje esaminare un problema

    4. studiare:
    obdelati postopke za pridobivanje izotopov studiare i processi per ottenere gli isotopi

    5. žarg. (pregovoriti, pridobiti, pridobivati) convincere, lavorarsi qcn.

    6. pren. (tepsti, pretepsti) bastonare, picchiare, menare; tirare addosso a, bersagliare qcn. di:
    obdelali so ga z gnilimi jajci lo bersagliarono di uova marce

    7. pren. stroncare; malmenare:
    kritika ga je dobro obdelala la critica lo ha malmenato ben bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. obdelati knjigo catalogare un libro
    les. obdelati les trattare, lavorare il legno
    grobo obdelati sgrossare, sgrezzare
    teh. obdelati cilinder calibrare
    teh. obdelati na stružnici tornire
    ekst. obdelati pravokotno squadrare
    metal. obdelati žareče železo massellare
  • obviséti (-ím) perf. restare attaccato, rimanere appeso; pendere;
    na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj sul viso si disegnò un sorriso di soddisfazione
    pren. vprašanje je obviselo v zraku la domanda restò sospesa a mezz'aria
    pren. njegovo življenje je obviselo na nitki la sua vita è appesa a un filo
  • odbíjati (-am) | odbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. staccare (battendo); stroncare

    2. respingere, ricacciare; parare, ribattere (la palla)

    3. fiz. riflettere

    4. disturbare, infastidire; disgustare

    5. respingere, rifiutare (un dono)

    6. ekon. detrarre, defalcare, trattenere, ritenere, sottrarre, dedurre:
    odbiti stroške sottrarre le spese
    odbiti odstotek ritenere una percentuale

    7. battere (l'ora), suonare:
    polnoč je odbila ha suonato la mezzanotte
    zadnja ura mu je odbila è suonata la sua ultima ora, è morto
    pren. špekulantom je odbila zadnja ura per gli speculatori è finita
    odbila je ura ločitve è giunto il momento del commiato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odbiti komu glavo tagliare la testa a uno, ammazzare uno
    odbiti besedam ost smussare il tono aspro del discorso
    odbiti roge komu ammansire qcn., far mitigare le pretese di uno
    na vprašanje je ostro odbil alla domanda rispose, ribattè aspramente
    trg. odbiti taro tarare

    B) odbíjati se (-am se) | odbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rimbalzare; ekst. ripercuotersi

    2. riflettersi (luce)

    3. (ri)echeggiare