Franja

Zadetki iskanja

  • comare f

    1. botra

    2. soseda, botra:
    compare lupo e comare volpe boter volk in botra lisica
    pettegolezzi da comari opravljanje
  • compare m

    1. boter:
    compare, compare di battesimo krstni boter
    compare d'anello poročna priča

    2. tovariš; pajdaš:
    compare d'osteria pivski tovariš
    compare lupo e comare volpe boter volk in botra lisica (v pravljici)
  • dláka (-e) f

    1. anat. pelo:
    puliti si dlake strapparsi i peli

    2. (živalska dlaka) pelo, peli:
    naježiti dlako arricciare il pelo
    odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

    3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
    molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
    iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
    pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
    pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • láčen (-čna -o) adj.

    1. affamato:
    biti lačen essere affamato, aver fame
    biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

    2. pren. affamato, desideroso; avido:
    lačen ljubezni desideroso di affetto
    lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

    3. pren. voglioso, libidinoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
    pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
    biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
    biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • mare m

    1. morje:
    andare per il mare pluti
    colpo di mare močen val
    forza del mare jakost morja
    furia di mare morski vihar
    frutti di mare morske specialitete; školjke
    gente di mare pomorščaki
    in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
    in alto mare na odprtem morju
    il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
    lupo di mare pren. morski volk
    mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
    mare grosso viharno morje
    braccio di mare morska ožina
    buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
    cercare per terra e per mare iskati povsod
    portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
    una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
    un mare senza fondo pren. brezno brez dna

    2. geogr.
    Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
    Mare Adriatico Jadransko morje
    Mare del Nord Severno morje
    Mare Baltico Baltsko morje
    Mare Egeo Egejsko morje
    Mare Ionio Jonsko morje
    Mar Nero Črno morje
    Mar Rosso Rdeče morje

    3. geogr. morje (na Luni)

    4. morje, velika površina:
    mare di sabbia peščeno morje

    5. morje, velika količina, množina:
    versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
    mare magno pren. ogromno
    PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi
  • naráva (-e) f

    1. natura:
    zakoni narave le leggi della natura
    človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
    neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
    divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
    ljubitelj narave amante della natura

    2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
    prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
    vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

    3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
    po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
    mirna narava un temperamento calmo

    4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
    biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. plačati v naravi pagare in natura
    filozofija narave filosofia della natura
    šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
    v naravi, po naravnem redu in natura
    filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
    um. upodobitev po naravi disegno dal vero
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio
  • nardo m bot. narda:
    nardo celtico prava špajka, spajk (Valeriana celtica)
    nardo comune (spigo, lavanda) sivka (Lavandula officinalis)
    nardo frastagliato rdeča spajka (Centranthus calcitrapa)
    nardo selvatico (asaro) leskov koren (Asarum)
    nardo sottile (cervino) ščetinovka, volk, vrnuh, jesenovo silje (Nardus stricta)
  • navigato agg.

    1. ploven, po katerem se plove (morje)

    2. pren. izkušen; ekst. prebrisan, zvit:
    affarista navigato zvit špekulant
    donna navigata (v ljubezni) izkušena ženska
    marinaio navigato izkušen mornar, morski volk

    3. navt. ki se prevaža z ladjo
  • níkdar adv. (v nikalnih stavkih) mai; mai e poi mai; knjiž. giammai:
    nikdar več me ne boste videli non mi vedrete mai più
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
  • ôvčji (-a -e) adj. di pecora, pecorino; ovino:
    ovčje meso, mleko carne, latte di pecora
    ovčji sir formaggio pecorino, pecorino
    ovčji pastir pecoraio
    ovčja staja ovile
    vet. ovčje garje rogna della pecora
    bibl. volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    bot. ovčje vime poliporo ovino (Albatrellus ovinus)
    zool. ovčji zolj estro ovino (Oestrus ovis)
    ovčja koža (v knjigoveštvu) bazzana
    muz. ovčje črevo (za strune) minigia
  • pēcora f

    1. zool. ovca (Ovis aries)

    2. pren.
    pecora bianca srečnež, privilegiranec
    pecora nera črna ovca
    conoscere le proprie pecore pren. dobro vedeti, s kom imaš opravka

    3. pren. ovca; pohlevnež:
    non fare la pecora! ne bodi šleva!
    PREGOVORI: chi pecora si fa, il lupo se la mangia preg. če se boš obnašal kot ovca, te bo požrl volk
  • pelo m

    1. dlaka, kocina:
    i peli della barba kocine na bradi
    andare a pelo biti po želji
    avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
    cavalcare a pelo jezditi brez sedla
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
    di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
    fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
    lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
    levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
    lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
    non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
    non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

    2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
    cotone in pelo mikan bombaž

    3. puh

    4. krzno

    5. površina:
    il pelo dell'acqua površina vode

    6. (tenka) razpoka

    7. pren. las:
    c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
    essere a un pelo da biti na tem, da
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar
  • podzémen (-mna -o) adj. sotterraneo, ipogeo:
    podzemni tok corso ipogeo
    podzemna železnica metropolitana; metro franc.
    podzemna korenina ceppaia
    voj. podzemna lansirna platforma silo
    zool. podzemna svinjka oritteropo (Orycteropus afer)
    zool. podzemne svinjke tubulidentati (Tubulidentata)
    podzemni rov cunicolo
    zool. podzemni volk protele (Proteles cristatus)
  • preríjski (-a -o) adj. della prateria:
    zool. prerijska kokoš tetraone, gallo delle praterie (Tympanuchus cupido)
    zool. prerijski pes cinomio, cane delle praterie (Cynomis ludovicianus)
    prerijski volk coyote (Canis latrans)
  • salvare

    A) v. tr. (pres. salvo)

    1. rešiti, reševati:
    salvare un naufrago rešiti brodolomca
    salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
    salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
    salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela

    2. obvarovati:
    la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
    salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
    salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
    salvare la porta šport ubraniti gol

    3. nareč. shraniti

    B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)

    1. rešiti, reševati se:
    si salvi chi può! reši se, kdor more!
    salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
    salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti

    2. zateči, zatekati se

    3. zavarovati, zaščititi se pred

    4. relig. odrešiti se, zveličati se
  • sìt (síta -o)

    A) adj.

    1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
    sit kot boben pieno come un tamburo

    2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
    sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
    biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

    3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
    biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

    B) síti (-a -o) m, f, n
    najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
    PREGOVORI:
    siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno