Franja

Zadetki iskanja

  • stretta f

    1. stisk:
    stretta di mano stisk roke
    stretta delle braccia objem

    2. zatesnitev:
    dare una stretta a una vite zatesniti vijak

    3. ekst. omejitev:
    stretta creditizia omejitev kreditov

    4. pren. tiščanje (pri srcu); ganjenost:
    sentì una stretta al cuore stisnilo ga je pri srcu

    5. gneča, metež

    6. vrhunec; kritična točka; zaključek:
    venire alle strette skleniti

    7. soteska; ožina

    8. pren. težave, škripci:
    trovarsi in una stretta znajti se v hudih škripcih

    9. glasba stretta; sklepni del, cabaletta
  • tēnero

    A) agg.

    1. mehek

    2. mlad; nežen:
    pianticella tenera mlada rastlinica

    3. nežen, občutljiv; ljubezniv; blag:
    un educatore troppo tenero preblag vzgojitelj
    padre tenero ljubezniv oče
    parole tenere nežne besede

    B) m

    1. mehki del (česa); pren. občutljivo mesto; šibka točka

    2. simpatija, ljubezen:
    fra i due ragazzi c'è del tenero mlada se imata rada
  • zēnit m

    1. astr. zenit, nadglavišče

    2. pren. knjižno zenit, vrhunec, najvišja točka
  • accusa f

    1. obtožba, obdolžitev:
    un'accusa vile podla obtožba

    2. pravo obtožba:
    atto d'accusa obtožnica
    capo d'accusa točka obtožnice
    formulare, muovere un'accusa obtožiti
    prosciogliere qcn. dall'accusa di oprostiti koga obtožbe
    in stato d'accusa pod obtožbo
    pubblica accusa javni tožilec

    3. igre napoved (pri kartah)
  • appōggio m (pl. -gi)

    1. naslon, opora:
    le stampelle gli servono d'appoggio bergle so mu za oporo
    punto d'appoggio oporna točka
    nave appoggio voj. matična vojna ladja

    2. podpora, pomoč:
    dare appoggio morale dati moralno podporo

    3. zaščitnik, pokrovitelj:
    avere appoggi autorevoli imeti vplivne zaščitnike na ministrstvu

    4. alpin. opora

    5. voj. topniška podpora (ob pehotnem napadu)
  • Arhimédov (-a -o) adj. di Archimede; archimedeo:
    pren. Arhimedova točka punto d'appoggio, punto di partenza
    teh. Arhimedov vijak vite di Archimede, coclea
  • b [bé] (beja) m (lettera) bi:
    mali, veliki b bi minuscola, maiuscola
    (kot nadomestilo za ime osebe) B:
    A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma
    če si rekel a, reci tudi b e di' tutto!; šalj. e sputa tutto il tuo veleno!
    točka b (npr. zapisnika) il secondo punto
    gost. hotel B kategorije hotel di II categoria
    muz. B-dur, b-mol Si bemolle maggiore, Si bemolle minore
  • bōa2 f

    1. navt. boja

    2. pren.
    il giro di boa prelomna točka, prelomnica
  • bolèč (-éča -e) adj.

    1. che duole, che fa male, che reca dolore; dolente:
    boleča glava testa che duole

    2. pren. penoso:
    rešiti boleče probleme risolvere problemi penosi
    boleče razočaranje una delusione acerba
    boleča rana ferita lancinante
    med. boleč krč tenesmo
    boleče mesečno perilo dismenorrea
    pren. boleča točka punctum dolens
  • chiave

    A) f

    1. ključ:
    chiudere a chiave zakleniti
    mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
    tenere sotto chiave dobro čuvati
    tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

    2. pren. ključ:
    la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
    il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

    3. glasba ključ:
    chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
    stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

    4. tehn. ključ:
    chiave a tubo cevni ključ
    chiave inglese francoz

    5.
    chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

    B) agg. invar. ključen; glaven:
    teste chiave glavna priča
    punto chiave ključna točka
  • gláven1 (-vna -o)

    A) adj.

    1. principale, essenziale, centrale:
    glavni deli (česa) le parti principali
    doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
    glavna pošta posta centrale
    glavna prometna žila arteria principale

    2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
    glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
    glavni oltar altare maggiore
    glavni trg piazza principale, centrale
    glavni inženir l'ingegnere capo
    glavno mesto (države) la capitale
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
    arhit. glavna ladja navata centrale
    mat. glavna normala la grande normale
    jur. glavna obravnava dibattimento
    min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
    petr. glavna rudnina minerale essenziale
    gled., film. glavna oseba protagonista
    kem. glavna sestavina principio attivo
    med. glavna sestra caposala
    glavna tema, točka quia
    arhit. glavna vrata (palače) prodromo
    rib. glavna vrv maestra
    glavna sezona alta stagione
    navt. glavni jambor albero maestro
    film. glavni snemalec operatore di presa
    voj. glavni stan Quartier Generale
    lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
    lingv. glavni števnik numerale cardinale
    glavni ključ passe-partout, comunella
    grad. glavni nosilni zid muro di spina
    šol. glavni odmor ricreazione
    hidravl. glavni odvodnik mandracchio
    glavni predstavnik (struje itd.) capofila
    elektr. glavni razdelilnik ripartitore
    arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
    strojn. glavno vreteno mandrino
    navt. glavno jadro vela maestra

    B) glávni (-a -o) m, f, n

    1. (glavni) principale, capo, direttore:
    govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

    2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
    v glavnem quasi del tutto; in generale
  • guardia f

    1. straža, čuvanje:
    fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
    cane da guardia pes čuvaj
    rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
    lasciare a guardia pustiti v varstvu
    fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
    guardia medica postaja prve pomoči
    medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)

    2. voj. straža, stražarjenje:
    corpo di guardia stražarska izmena
    posto, corpo di guardia stražnica
    cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
    guardia d'onore častna straža

    3. voj. stražar

    4. straža; stražar, čuvaj:
    guardia carceraria ječar, paznik
    guardia frontiera graničar
    guardia di finanza finančna straža, finančna policija
    guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
    guardia campestre poljski čuvaj
    guardia del corpo telesni stražar
    la vecchia guardia pren. stara garda
    guardia notturna nočni čuvaj
    guardie rosse hist. rdeča garda

    5. šport garda, preža:
    guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
    stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
    mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
    abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
    in guardia! pozor!, pazi!

    6.
    guardie e ladri igre ravbarji in žandarji

    7. hidravl.
    livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.)
  • imputazione f

    1. pravo obtožba, obdolžitev:
    rispondere dell'imputazione di biti obtožen za; (capo di accusa)
    capo d'imputazione točka obtožnice
    imputazione di rapina a mano armata obtožen oboroženega ropa

    2. bremenitev; knjiženje, vknjižba:
    imputazione della spesa knjiženje stroška
  • izlétniški (-a -o) adj. di gitanti, escursionistico, turistico:
    izletniška skupina comitiva di gitanti
    izletniška točka meta d'escursione
  • júžen (-žna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
    južna Evropa Europa del sud, meridionale
    geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
    alp. južna stena parete sud
    meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
    južno sadje frutti meridionali, tropicali

    2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
    južno vreme tempo sciroccale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    astr. južna točka nadir
    geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
    astr. Južni križ Croce del Sud
    fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
    geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
    južni sneg neve umida
    geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
    Južna Afrika Sudafrica
    Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
    Južna Evropa Europa Meridionale
    Južna Koreja Corea del Sud
    Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo
  • kljúčen (-čna -o) adj. della chiave, chiave:
    ključna beseda parola chiave
    ključna ideja idea chiave
    ključna priča teste chiave
    ključna oseba personaggio chiave
    ključna točka punto chiave
    ključni položaj posizione chiave
    ključno področje settore chiave
  • krítičen2 (-čna -o) adj. critico, di crisi; cruciale; culminante:
    kritičen trenutek momento critico
    kritično obdobje periodo critico
    kritičen položaj situazione critica
    kritično stanje bolnika condizione critica del malato
    fiz. kritična temperatura temperatura critica
    kritična točka guardia; stretta
    kritičen trenutek momento cruciale, culminante
  • kulminacíjski (-a -o) adj. del culmine, dell'apice:
    kulminacijska točka culmine, apice
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • neprávi (-a -o) adj. non giusto, scorretto, sbagliato; falso; artificiale; improprio:
    dati neprave podatke fornire false generalità
    lotiti se česa z neprave strani affrontare qcs. dal verso sbagliato
    piti nepravo kavo bere surrogato di caffè
    obrniti se na nepravi naslov rivolgersi alla persona sbagliata
    neprava svila seta artificiale
    nepravi biseri perle false
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. neprava premica, ravnina, točka retta, piano, punto infinitamente distante
    nepravi ulomek frazione impropria
    anat. neprava rebra costole false, mendose
    lingv. nepravi predlogi locuzioni prepositive
    biol. neprava dvospolnost pseudoermafroditismo
    lingv. neprava pripona suffisoide
    zool. nepravi vampir megaderma (Megaderma)