Franja

Zadetki iskanja

  • médij (-a) m

    1. medium

    2. kem., fiz. mezzo:
    vakuum je medij, po katerem se širi svetloba, ne pa zvok il vuoto è un mezzo per cui si propaga la luce, ma non il suono

    3. (sredstvo) mezzo:
    medij za informiranje mezzo d'informazione
    množični mediji mezzi di comunicazione di massa

    4. lingv. diatesi media, genere medio, medio
  • mežàv (-áva -o) adj.

    1. che guarda sottecchi

    2. nuvoloso, buio, scuro, fievole:
    mežava svetloba luce fievole
    mežavo vreme tempo nuvoloso
  • monokromátičen (-čna -o) adj. fiz. monocromatico:
    monokromatična fotografija foto monocromatica
    monokromatična svetloba luce monocromatica
    monokromatičen filter filtro monocromatico
  • napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. riempire; caricare:
    napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
    napolniti orožje caricare l'arma

    2. assiepare, affollare, gremire:
    napolniti trg affollare la piazza

    3. dilagare; investire:
    prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano

    4. occupare:
    delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
    afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
    dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
    napolniti do roba rabboccare
    napolniti do vrha ricolmare
    knjiž. napolniti s hlapi vaporare
    naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati

    B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi
  • naspróten (-tna -o) adj.

    1. opposto; contrario, avversario:
    priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
    odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
    zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

    2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
    diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
    nasprotni glasovi voci dissonanti
    v nasprotno smer in senso inverso

    3. avversario, nemico:
    nasprotno moštvo la squadra avversaria
    nasprotna vojska l'esercito nemico
    poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
    mat. nasprotna predznaka segni inversi
    jur. nasprotna tožba controquerela
    bot. nasprotni list foglia opposta
    mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
    nasprotni stranici lati opposti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. nasprotna stava antitesi
    jur. nasprotna stran, stranka controparte
    nasprotna svetloba controluce
    jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
    gled. nasprotna vloga controparte
    nasprotni odlok controdecreto
    muz. nasprotni glas controcanto
    trg. nasprotni konto contropartita
    voj. nasprotni napad controffensiva
    film. nasprotni plan controcampo
    voj. nasprotni pohod contromarcia
    nasprotni smisel controsenso
    nasprotni sunek respinta
    nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
    voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
    jur. nasprotni ugovor replica
    nasprotni ukaz contrordine
    strojn. nasprotni vijak controdado
    nasprotno obvestilo contravviso
    elektr. nasprotno polje controcampo
  • óster (-tra -o) adj.

    1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
    oster nož coltello tagliente
    ostri zobje denti aguzzi
    ostro rezilo lama affilata

    2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
    ostra brada barba ispida
    oster veter vento brusco
    oster mraz un freddo pungente

    3. acuto, netto:
    ostri obrisi contorni netti

    4. acuto; penetrante:
    oster vid vista acuta

    5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
    ostre besede parole dure
    oster odgovor risposta recisa
    ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
    oster pok scoppio assordante
    ostra bolečina dolore lancinante
    ostra svetloba luce abbagliante
    oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
    oster okus gusto acre
    ostro podnebje clima rigido
    oster ovinek curva brusca
    ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
    ostre črte na obrazu lineamenti marcati

    7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
    oster um un ingegno fino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
    imeti oster nos avere fiuto, naso
    šport. ostra igra gioco duro, pesante
    gastr. ostra paprika peperone piccante
    fot. ostra slika immagine netta, nitida
    ostra moka farina grossa
    mat. ostri kot angolo acuto
    bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
    voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
    oster ton tono imperativo
    knjiž. oster besedni spopad tenzone
    oster govor catilinaria
    pren. oster kritik catone
    oster okus agrume
    oster ukor rampogna, sfuriata
    oster vonj afrore, fortore
    ostra bolečina fitta, spasimo
    ostra graja intemerata, strigliata
    agr. ostra pšenica grano duro
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • pláti (póljem) imperf.

    1. navt. aggottare (con la sassola)

    2. spingere

    3. agr. vagliare; sventolare (il grano)

    4. battere, palpitare, pulsare:
    srce mu je močno plalo il cuore gli batteva forte

    5. muoversi, ondeggiare

    6. pren. diffondersi, spandersi; irrompere, penetrare:
    skozi okno je plala svetloba la luce irrompeva dalla finestra
  • primámiti (-im) | primámljati (-am) perf., imperf. attirare; adescare; invogliare:
    svetloba primamlja vešče la luce attira le falene
    tiha glasba je primamljala spanec il suono sommesso della musica invogliava al sonno
  • pronícati (-am) imperf.

    1. penetrare, trapelare, filtrare, diffondersi, insinuarsi; gemere (tudi pren.):
    voda pronica skozi apnenec l'acqua filtra attraverso il calcare
    svetloba pronica skozi špranjo la luce filtra, geme da uno spiraglio, attraverso una fessura

    2. (spoznati s podrobnim razčlenjevanjem) penetrare
  • razkrájati (-am) | razkrojíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. decomporre; scomporre

    2. ekst. disgregare, disunire:
    nesoglasja razkrajajo stranko i dissidi creano scissioni nel partito

    3. pren. rompere, dissolvere:
    svetloba je razkrojila temo la luce rompeva le tenebre

    B) razkrájati se (-am se) | razkrojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. decomporsi, scomporsi

    2. disgregarsi

    3. dissolversi
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • sílen (-lna -o) adj.

    1. forte, erculeo:
    silen udarec un colpo forte

    2. intenso; cupo, veemente, acuto; sviscerato:
    silna bolečina dolore cupo
    silna želja desiderio acuto
    silna svetloba luce intensa
    silno bogat straricco
    silna ljubezen amore sviscerato
  • slabôten (-tna -o) adj.

    1. debole, gracile; delicato; esile; fragile:
    slaboten od dolge bolezni debole per la lunga malattia
    slabotna telesna konstitucija costituzione fragile, debole, gracile

    2. debole, fiacco, fioco, incerto, fievole, esile, tenue;
    slaboten stisk roke una stretta di mano debole, fiacca
    slabotna svetloba luce incerta, pren. barlume
    slaboten glas voce fioca, fievole
    slaboten otrok un bambino esile, mingherlino
    slaboten curek vode un getto d'acqua esile, tenue

    3. pren. (neodločen, omahljiv) incerto, indeciso, titubante:
    slabotno bitje un essere indeciso, titubante
  • sónčen (-čna -o) adj.

    1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
    sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
    sončni mrk eclissi solare
    sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
    sončen dan giornata di sole
    sončno pobočje pendio solatio
    sončna kopel bagno di sole
    astr. sončna krona corona solare
    med. sončna kura elioterapia
    sončna očala occhiali da sole
    sončna ura meridiana
    sončna celica, plošča cellula, pannello solare
    sončni kolektor collettore solare
    sončni sistem sistema solare

    2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
    sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
    sončni nasmeh un sorriso radioso
    Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
    zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
    pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
    astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
    poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
    sončni veter vento solare
    sončne bakle fiaccole solari
    sončna erupcija eruzione solare
    sončne pege macchie solari
    sončno leto anno solare
    fiz. sončni spekter spettro solare
    sončna zaslonka parasole
    meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
    zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
    obl. sončni plise plissè soleil
  • šíbek (-bka -o) adj.

    1. debole; gracile, mingherlino:
    šibek otrok bambino gracile
    šibek značaj carattere debole
    biti šibke postave essere di gracile costituzione

    2. debole, tenue, fioco; ekst. fiacco;
    šibek veter vento debole
    šibka svetloba luce fioca

    3. debole, scarso, esiguo:
    šibka vidljivost scarsa visibilità
    šibka zasedenost dvorane pubblico esiguo in sala

    4. pren. debole, vulnerabile:
    šibko mesto neke teorije il punto vulnerabile di una teoria

    5. elektr.
    šibki tok corrente a bassa tensione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. šibka cezura cesura femminile
    šibki spol il sesso debole
    stati na šibkih nogah poggiare su basi fragili
  • tèmen (-mna -o) adj.

    1. scuro, oscuro, buio, cupo:
    temna noč notte scura, buia
    temna obleka abito scuro
    temna polt pelle scura
    temna očala occhiali scuri
    temne barve toni cupi
    temno pivo birra scura

    2. opaco, scialbo:
    temna svetloba luce scialba

    3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
    temne slutnje foschi, cupi presentimenti

    4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
    temen obraz volto cupo

    5. pren. (nazadnjaški) buio:
    temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

    6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
    temna skrivnost un mistero oscuro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti temen glas avere una voce profonda
    nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
    vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella
  • uklánjati (-am) | ukloníti (uklónim)

    A) imperf., perf.

    1. (pripogibati, pripogniti) curvare; chinare:
    uklanjati glavo chinare il capo

    2. pren. piegare, sottomettere:
    uklanjati razum volji sottomettere la ragione alla volontà
    glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil non si è piegato mai (alla violenza, al sopruso)

    B) uklánjati se (-am se) | ukloníti se (uklónem se) imperf., perf. refl.

    1. piegarsi, sottomettersi, soggiacere:
    uklanjati se sili piegarsi alla violenza

    2. star. inchinarsi, chinarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiz. svetloba, zvok se ukloni la luce, il suono deviano
  • víd (-a) m

    1. fiziol. vista; knjiž. lume:
    sluh in vid udito e vista
    izgubiti vid perdere la vista
    močna svetloba mu je jemala vid la forte luce lo accecava
    publ. izgubiti iz vida perdere di vista

    2. lingv. aspetto verbale
  • vpadajóč (-a -e) adj. fiz. incidente:
    vpadajoča svetloba luce incidente