Franja

Zadetki iskanja

  • offizio m
    Sant'Offizio relig. sveti oficij:
    cose da Sant'Offizio neverjetno, nepojmljivo, graje vredno
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • padre m

    1. oče:
    padre adottivo krušni oče
    padre putativo domnevni oče
    di padre in figlio iz roda v rod
    fare da padre (a) biti komu kot oče
    come un padre očetovsko
    per via di padre po očetu

    2. ekst. oče:
    padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
    padre della patria oče naroda
    Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje

    3.
    padri pl. predniki:
    il primo padre Adam

    4. pren. oče, začetnik

    5. relig. oče, redovnik:
    Santo Padre Sveti oče
    padri conciliari udeleženci koncila

    6. pren. stvarnik

    7. hist. patricij:
    padre coscritto senator
  • paragone m

    1. primera, primerjava; primer:
    paragone calzante ustrezna primerjava
    termini del paragone elementa primerjave
    in paragone di, a paragone di v primeri s
    mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
    non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
    portare un paragone navesti primer

    2. kem.
    oro di fine paragone fino zlato
    pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
    PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • poverēllo

    A) agg.

    1. pomanjš. od ➞ povero

    2. ubog, ubogcen

    B) m (f -la) ubožec, revček:
    il poverello di Assisi sveti Frančišek Asiški
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • scarabēo m zool. skarabej:
    scarabeo ercole ameriški herkul (Dynastes hercules)
    scarabeo sacro sveti skarabej (Scarabaeus sacer)
    scarabeo stercorario (stercorario) govnač (Geotrupes stercorarius)
  • sédež (-a) m

    1. sedia, sedile, seggio; posto a sedere;
    oblazinjen sedež sedia imbottita
    avtomobilski sedež sedile (dell'automobile)
    pomožni, priklopni sedež sedia ribaltabile
    odstopiti sedež starejšemu cedere il posto a una persona anziana
    otroški sedež (v avtu ali na kolesu) seggiolino (per bimbi, da bici)

    2. sede, seggio:
    sedež podjetja la sede dell'impresa
    škofovski sedež sede, seggio episcopale
    sedež patriarha, patriarhata sede, seggio patriarcale

    3. (mandat) seggio (parlamentare); carica:
    sedež v parlamentu seggio parlamentare
    ministrski sedež carica ministeriale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. katapultni sedež sedile eiettabile
    rel. apostolski sedež soglio pontificale
    Sveti sedež Santa Sede
    teh. sedež ventila sede della valvola
    rel. korski sedež stallo del coro
    igre sedež loterije ruota
  • sepolcro m

    1. grob; grobnica:
    Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
    sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
    essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
    scendere nel sepolcro umreti

    2.
    sepolcri relig. pog. sveti grob
  • sindone f hist. relig. mrtvaški prt:
    Sacra Sindone sveti mrtvaški prt
  • skarabéj (-a) m

    1. zool. scarabeo (Scarabeus):
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    pl. skarabeji scarabeidi (sing. -e) (Scarabaeidae)

    2. ekst. scarabeo
  • spirito1 m

    1. relig. duh

    2. duh, duša:
    i valori dello spirito duhovne vrednote
    rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti

    3.
    gli spiriti degli antenati duše prednikov
    gli spiriti celesti angeli
    gli spiriti infernali hudiči
    lo Spirito Santo relig. Sveti duh
    per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)

    4. ekst. duh, strah:
    una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov

    5. čut; nagnjenost:
    spirito di corpo privrženost, solidarnost
    spirito di giustizia čut za pravičnost
    spirito di parte pristranskost

    6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
    battuta, motto di spirito duhovita domislica
    povero di spirito ekst. neumen, omejen
    persona di spirito šaljivec
    presenza di spirito prisebnost
    spirito di patata pog. neslana šala
    fare dello spirito duhovičiti

    7. duh, bistvo:
    lo spirito della legge duh zakona
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • svetíti (-im)

    A) imperf.

    1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
    mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
    medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
    rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

    2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
    svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    že sveti beli dan s'è fatto già giorno
    v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
    iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

    B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

    1. brillare, luccicare, risplendere:
    mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

    2. pren. riflettersi, stagliarsi:
    cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
    njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
    začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce
  • uffizio m (pl. -zi)

    1. relig. služba božja

    2. umet.
    Galleria degli Uffizi galerija Uffizi

    3.
    Sant'Uffizio Sveti oficij, inkvizicija
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • vigilia f

    1. knjižno (veglia) prebedena noč

    2. relig. vigilije

    3. ekst. post:
    far vigilia postiti se

    4. ekst. dan pred; predvečer:
    la vigilia dell'esame dan pred izpitom
    alla vigilia della guerra na predvečer vojne
    vigilia di Natale sveti večer
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • žárnica (-e) f elektr. lampadina; lampada elettrica, a incandescenza:
    žarnica sveti, ugasne la lampadina arde, si spegne
    žarnica je pregorela la lampadina è bruciata
    odviti, razbiti, zamenjati žarnico svitare, rompere, sostituire la lampadina
    avtomobilska, baterijska žarnica lampadina per automobili, da batteria
    vznožek žarnice attacco della lampadina
    stovatna žarnica lampadina da cento W, da cento candele
    infrardeča, ultravijolična žarnica lampada a raggi infrarossi, ultravioletti
    fluorescentna žarnica lampada, tubo fluorescente
    teh. kontrolna, opozorilna žarnica lampada spia
    jodova, natrijeva žarnica lampada allo iodio, al sodio