offizio m
Sant'Offizio relig. sveti oficij:
cose da Sant'Offizio neverjetno, nepojmljivo, graje vredno
Zadetki iskanja
- ōro m
1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta
2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu
3. zlato rumena barva
4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti - padre m
1. oče:
padre adottivo krušni oče
padre putativo domnevni oče
di padre in figlio iz roda v rod
fare da padre (a) biti komu kot oče
come un padre očetovsko
per via di padre po očetu
2. ekst. oče:
padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
padre della patria oče naroda
Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje
3.
padri pl. predniki:
il primo padre Adam
4. pren. oče, začetnik
5. relig. oče, redovnik:
Santo Padre Sveti oče
padri conciliari udeleženci koncila
6. pren. stvarnik
7. hist. patricij:
padre coscritto senator - paragone m
1. primera, primerjava; primer:
paragone calzante ustrezna primerjava
termini del paragone elementa primerjave
in paragone di, a paragone di v primeri s
mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
portare un paragone navesti primer
2. kem.
oro di fine paragone fino zlato
pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti - poverēllo
A) agg.
1. pomanjš. od ➞ povero
2. ubog, ubogcen
B) m (f -la) ubožec, revček:
il poverello di Assisi sveti Frančišek Asiški - santo
A) agg.
1. svet; nedotakljiv
2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden
3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa
4. pren. pog. zdravilen, koristen
5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti
B) m
1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako
2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten
3. relig. sveta podobica
4. pog. god - scarabēo m zool. skarabej:
scarabeo ercole ameriški herkul (Dynastes hercules)
scarabeo sacro sveti skarabej (Scarabaeus sacer)
scarabeo stercorario (stercorario) govnač (Geotrupes stercorarius) - sédež (-a) m
1. sedia, sedile, seggio; posto a sedere;
oblazinjen sedež sedia imbottita
avtomobilski sedež sedile (dell'automobile)
pomožni, priklopni sedež sedia ribaltabile
odstopiti sedež starejšemu cedere il posto a una persona anziana
otroški sedež (v avtu ali na kolesu) seggiolino (per bimbi, da bici)
2. sede, seggio:
sedež podjetja la sede dell'impresa
škofovski sedež sede, seggio episcopale
sedež patriarha, patriarhata sede, seggio patriarcale
3. (mandat) seggio (parlamentare); carica:
sedež v parlamentu seggio parlamentare
ministrski sedež carica ministeriale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. katapultni sedež sedile eiettabile
rel. apostolski sedež soglio pontificale
Sveti sedež Santa Sede
teh. sedež ventila sede della valvola
rel. korski sedež stallo del coro
igre sedež loterije ruota - sepolcro m
1. grob; grobnica:
Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
scendere nel sepolcro umreti
2.
sepolcri relig. pog. sveti grob - sindone f hist. relig. mrtvaški prt:
Sacra Sindone sveti mrtvaški prt - skarabéj (-a) m
1. zool. scarabeo (Scarabeus):
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
pl. skarabeji scarabeidi (sing. -e) (Scarabaeidae)
2. ekst. scarabeo - spirito1 m
1. relig. duh
2. duh, duša:
i valori dello spirito duhovne vrednote
rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti
3.
gli spiriti degli antenati duše prednikov
gli spiriti celesti angeli
gli spiriti infernali hudiči
lo Spirito Santo relig. Sveti duh
per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)
4. ekst. duh, strah:
una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov
5. čut; nagnjenost:
spirito di corpo privrženost, solidarnost
spirito di giustizia čut za pravičnost
spirito di parte pristranskost
6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
battuta, motto di spirito duhovita domislica
povero di spirito ekst. neumen, omejen
persona di spirito šaljivec
presenza di spirito prisebnost
spirito di patata pog. neslana šala
fare dello spirito duhovičiti
7. duh, bistvo:
lo spirito della legge duh zakona - svét (-a -o)
A) adj.
1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini
2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa
3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile
4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo
5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)
B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo - svetíti (-im)
A) imperf.
1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda
2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi
B) svetíti se (-im se) imperf. refl.
1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano
2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce - uffizio m (pl. -zi)
1. relig. služba božja
2. umet.
Galleria degli Uffizi galerija Uffizi
3.
Sant'Uffizio Sveti oficij, inkvizicija - večér (-a) m
1. sera:
voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
rel. božični, sveti večer la sera di Natale
kresni večer sera di mezza estate
Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro
2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
poslovilni večer serata d'addio
dobrodelni večer serata di beneficenza
gala večer, slovesni večer serata di gala
3. pren. večer življenja vecchiaia
PREGOVORI:
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba - vès (vsà, vsè)
A) adj.
1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo
2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé
3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse
4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi
5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa
6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo
B) pron.
1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto
2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono
3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - vigilia f
1. knjižno (veglia) prebedena noč
2. relig. vigilije
3. ekst. post:
far vigilia postiti se
4. ekst. dan pred; predvečer:
la vigilia dell'esame dan pred izpitom
alla vigilia della guerra na predvečer vojne
vigilia di Natale sveti večer - zlató (-á) n
1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro
2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti
3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro
4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla
5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure - žárnica (-e) f elektr. lampadina; lampada elettrica, a incandescenza:
žarnica sveti, ugasne la lampadina arde, si spegne
žarnica je pregorela la lampadina è bruciata
odviti, razbiti, zamenjati žarnico svitare, rompere, sostituire la lampadina
avtomobilska, baterijska žarnica lampadina per automobili, da batteria
vznožek žarnice attacco della lampadina
stovatna žarnica lampadina da cento W, da cento candele
infrardeča, ultravijolična žarnica lampada a raggi infrarossi, ultravioletti
fluorescentna žarnica lampada, tubo fluorescente
teh. kontrolna, opozorilna žarnica lampada spia
jodova, natrijeva žarnica lampada allo iodio, al sodio