Franja

Zadetki iskanja

  • appōsta

    A) avv.

    1. namenoma, nalašč:
    l'ho detto apposta nalašč sem to rekel
    a farlo apposta, neanche a farlo apposta kot nalašč

    2. izključno, izrecno, prav:
    questo vestito sembra fatto apposta per lui obleka se zdi narejena prav zanj

    B) agg. narejen posebno, izključno za:
    una stanza apposta per i bambini posebna soba za otroke
  • balkón (-a) m

    1. arhit. balcone:
    soba z balkonom stanza con balcone

    2. gled. balconata
  • béden (-dna -o) adj.

    1. misero, miserabile, povero; gramo; vulg. fottuto;
    bedno življenje vita misera
    bedna plača misera paga
    bedna koča catapecchia
    bedna soba covile
    bedno stanovanje stamberga

    2. ekspr. miserabile, ignorabile, meschino, squallido:
    beden izdajalec miserabile traditore
    bedna zvijača mezzuccio
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • brálen (-lna -o) adj. di, della lettura:
    bralni krožek circolo di lettura
    bralna soba sala di lettura
    bralna stran časopisa terza pagina
    bralni znak segnalibro
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • deklíški (-a -o) adj. di, della, da ragazza; nubile; femminile:
    dekliški priimek cognome da ragazza, da nubile
    dekliška soba camera da ragazza
    dekliška šola scuola femminile
  • déloven (-vna -o) adj. di, da lavoro; lavorativo:
    delovni načrt piano di lavoro
    delovne metode metodi di lavoro
    delovna obleka tuta da lavoro
    delovna miza banco di lavoro
    delovni konj cavallo da tiro, da fatica
    delovni človek lavoratore
    delovni sestanek riunione di lavoro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovni čas orario di lavoro
    delovni dan giorno di lavoro, lavorativo
    delovna doba anni di lavoro, anzianità di servizio
    delovna knjižica libretto di lavoro
    delovna norma norma, norma di lavoro, di produzione
    delovna obveznost giornata, settimana lavorativa
    delovno mesto posto di lavoro
    delovna moč, delovna sila manodopera
    teh. delovna obremenitev carico utile
    delovna pogodba contratto di lavoro
    avt. delovna prostornina cilindrata
    delovna skupina gruppo di lavoro, team
    delovna storilnost produttività
    delovna terapija terapia occupazionale, ergoterapia
    delovna ura (po ceni) tassa orario
    delovna zakonodaja legislazione del lavoro
    jur. delovno pravo diritto del lavoro
    delovno razmerje rapporto di lavoro
    jur. delovno sodišče tribunale del lavoro
    obrt. delovna mizica desco
    delovna praksa tirocinio
    delovna soba studio
    delovni stroji macchine utensili
    strojn. delovno vreteno (stružnice) toppo
  • déški (-a -o) adj. da ragazzo, dei ragazzi; dei bambini; fanciullesco:
    deška soba camera dei bambini
    deška šola scuola maschile
  • dnéven (-vna -o) adj.

    1. di, del giorno, da giorno; diurno:
    dnevna svetloba luce del giorno
    kozm. dnevna krema crema da giorno
    dnevna soba soggiorno
    dnevno, nočno delo lavoro diurno, notturno

    2. del giorno, giornaliero:
    dnevna norma norma giornaliera
    dnevni zaslužek incasso giornaliero
    dnevne cene prezzi del giorno
    dnevni red ordine del giorno

    3. (vsakodneven, reden) quotidiano, giornaliero, regolare:
    dnevni radijski program programma radiofonico giornaliero
    dnevna avtobusna zveza (z mestom) linee automobilistiche quotidiane, regolari
    dnevna delovna migracija pendolarità
    dnevno časopisje stampa quotidiana

    4. del giorno, attuale, di attualità:
    komentar dnevnih dogodkov commento dei fatti del giorno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mont. dnevni kop scavo a cielo aperto
    zool. dnevni pavlinček vanessa (Vanessa io)
    voj. dnevno poročilo rapporto giornaliero
    voj. dnevno povelje ordine del giorno
    dnevni red (sestanka zasedanja) ordine del giorno
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • dvopósteljen (-ljna -o) adj. a due letti:
    dvoposteljna soba camera doppia
  • empír (-a) m um. stile impero:
    soba v empiru stanza con mobili impero
  • enopósteljen (-ljna -o) adj. gost. singolo:
    enoposteljna soba camera singola
  • forestiēro

    A) agg. tuj, tujski

    B) m (f -ra) tujec, tujka:
    la stanza dei forestieri soba za goste
  • fumoso agg.

    1. kadeč se; zadimljen:
    stanza fumosa zadimljena soba

    2. pren. nejasen, meglen, zapleten, izumetničen, neosnovan, nestvaren, v oblakih:
    stile fumoso izumetničen slog
    progetti fumosi načrti v oblakih

    3. pren. nadut, ošaben, napihnjen:
    carattere fumoso ošaben značaj
  • giōco, giuōco m (pl. -chi)

    1. igra, igranje:
    giochi da bambini otroške igre
    giochi di società družabne igre
    giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
    gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
    gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika

    2. igrača:
    stanza piena di giochi polna soba igrač

    3. šport igra:
    gioco del calcio nogomet
    campo da gioco igrišče
    gioco individuale individualna igra
    gioco di squadra kolektivna, moštvena igra

    4. pl.
    giochi olimpici olimpijske igre
    giochi del Mediterraneo Sredozemske igre

    5. igra (za razvedrilo, zabavo):
    giochi di carte igre s kartami
    gioco del lotto loterijska igra, loterija
    casa da gioco igralnica
    perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
    essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
    gioco d'azzardo hazardna igra
    mettere in gioco tvegati
    fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
    fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
    conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
    stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro

    6. vloga, vložek, stava:
    raddoppiare il gioco podvojiti vlogo

    7. karte (enega igralca):
    non avere gioco imeti zelo slabe karte
    avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
    scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte

    8. serija, garnitura, komplet:
    un gioco di bicchieri komplet kozarcev

    9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
    il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
    alla fine del gioco na koncu
    entrare nel gioco stopiti v igro

    10. šala, potegavščina:
    per gioco za šalo
    fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
    essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka

    11. tehn. hod, gib; toleranca:
    il gioco dello stantuffo hod bata

    12. pren. igra, delovanje:
    il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
    il gioco della luce igra svetlobe
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
    il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača
  • glaciale agg. leden (tudi pren.):
    periodo glaciale ledena doba
    Oceano Glaciale Artico Severno ledeno morje
    una stanza glaciale ledeno mrzla soba
    accoglienza glaciale pren. leden sprejem
  • gòl (gôla -o)

    A) adj.

    1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
    golo drevje alberi nudi, spogli
    gola zemlja terreno brullo

    2. (ki je brez obleke) nudo:
    gol do pasu a torso nudo

    3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
    gole stene pareti nude
    gola soba stanza spoglia

    4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
    naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
    braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
    videti z golim očesom vedere a occhio nudo
    biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
    rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
    elektr. gola elektroda elettrodo nudo
    gola zavist pura invidia
    bot. goli cvet fiore nudo
    zool. goli polž lumacone ignudo
    elektr. goli vodnik conduttore nudo

    B) gôli (-a -o) m, f, n
    našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
    ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
    sleči do golega denudare
    sečnja (gozda)
    do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo
  • hláden (-dna -o)

    A) adj.

    1. fresco, freddo:
    hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
    prijetno hladna soba stanza fresca
    gastr. hladna večerja cena fredda
    gastr. hladne jedi piatti freddi

    2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
    hladen sprejem accoglienza fredda
    hladna presoja giudizio freddo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiz. hladna svetloba luce fredda
    friz. hladna trajna permanente a freddo
    geogr. hladni pas zona glaciale
    med. (spolno) hladna ženska donna frigida
    meteor. hladna fronta fronte freddo
    polit. hladna vojna guerra fredda
    metal. hladno valjanje laminatura a freddo
    hladno lepilo colla a freddo
    voj. hladno orožje armi bianche
    pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo

    B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
    popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
    spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
    pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia