affascinare1 v. tr. (pres. affascino)
1. očarati, začarati, fascinirati:
Circe affascinò Ulisse Kirka je začarala Odiseja
2. pren. privlačiti, zapeljati:
le sue parole lo affascinarono njegove besede so ga zapeljale
3. redko zaslepiti:
affascinare la mente, il giudizio zaslepiti pamet, razsodnost
Zadetki iskanja
- afferrare
A) v. tr. (pres. affērro)
1. prijeti, zgrabiti, zagrabiti, pograbiti (tudi pren.):
afferrare qcn. per i capelli zgrabiti koga za lase
afferrare l'occasione zgrabiti priložnost
afferrare la fortuna per i capelli zgrabiti fortuno za lase, izrabiti ugodni trenutek
2. razumeti, doumeti:
afferrare un concetto razumeti pojem
non riuscì ad afferrare quello che dicevano ni mu uspelo razumeti tega, kar so govorili
B) ➞ afferrarsi v. rifl. (pres. mi affērro) oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
afferrarsi a un'illusione, a una scusa oprijeti se neke iluzije, izgovora - affiancare v. tr. (pres. affianco)
1. postaviti ob bok, poleg, nastaviti poleg:
gli fu affiancato un altro impiegato poleg njega so nastavili še drugega uslužbenca
2. pren. podpirati, pomagati, stati ob strani:
lo affiancavano tutti gli amici vsi prijatelji so mu stali ob strani - affratellare
A) v. tr. (pres. affratello) pobratiti:
ci affratella il comune destino skupna usoda nas brati
B) ➞ affratellarsi v. rifl. (pres. mi affratello) bratiti se:
i soldati dei due eserciti si affratellarono vojaki dveh vojsk so se bratili - agevolare v. tr. (pres. agevolo)
1. lajšati:
agevolare il compito a qcn. olajšati komu nalogo
2. pomagati:
nella fuga fu agevolato dai complici pri begu so mu pomagali pajdaši - aggredire v. tr. (pres. aggredisco) napasti, napadati; ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu:
la vittima è stata aggredita alle spalle žrtev so napadli od zadaj
li aggredì con voce dura napadel jih je z ostrim glasom - aggregare
A) v. tr. (pres. aggrēgo) pridružiti, združiti, spojiti
B) ➞ aggregarsi v. rifl. (pres. mi aggrēgo)
1. pridružiti se, priključiti se:
si aggregarono a una comitiva di turisti pridružili so se skupini turistov
2. združiti, združevati se
3. kem. agregirati - aliēno
A) agg.
1. knjižno tuj
2. nenaklonjen, nasproten:
un uomo alieno da compromessi človek, ki so mu kompromisi tuji, brezkompromisen človek
B) m (f -na) bitje z drugega planeta (v znanstveni fantastiki), marsovec - allogare v. tr. (pres. allōgo)
1. namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; zložiti, zlagati; nastaniti:
allogare i libri nello scaffale zložiti knjige na police
lo allogarono in casa di un amico nastanili so ga v prijateljevi hiši
2. zaposliti, zaposlovati:
allogare qcn. come portiere zaposliti koga kot vratarja
3. oddati:
allogare una figlia omožiti hčer
4. redko vložiti:
allogare capitali vložiti kapital
5. redko dati v najem, v zakup:
allogare un podere dati v zakup posestvo - allontanare
A) v. tr. (pres. allontano)
1. oddaljiti; odstraniti, odvrniti, odvračati (tudi pren.):
allontanare un pericolo odvrniti nevarnost
allontanare da se un pensiero otresti se kake misli
2. odpustiti, odpuščati:
fu allontanato dal suo posto di lavoro odpustili so ga z delovnega mesta
B) ➞ allontanarsi v. rifl. (pres. mi allontano) oddaljiti se, oditi (tudi pren.):
allontanarsi da casa oditi z doma
allontanarsi dagli amici zapustiti prijatelje, odtujiti se prijateljem - allora
A) avv.
1. takrat, tedaj, tačas:
allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
allora allora pravkar
allora come allora tisti trenutek:
allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
da allora, da allora in poi odtlej
d'allora tedanji, takraten:
dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
per allora za tisti dan, za tiste čase
2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
allora, dove andiamo? no, kam gremo?
B) agg. invar. tedanji, takraten:
l'allora direttore tedanji direktor
C) cong. tedaj, potem:
se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti! - altrettale agg. knjižno prav tak, podoben:
queste e altrettali cose dissero con nostro grande sbalordimento te in podobne reči so povedali na naše veliko začudenje - altrettanto
A) agg. prav toliko:
c'erano dieci ragazzi e altrettante ragazze bilo je deset fantov in prav toliko deklet
B) pron. prav tolik, enak:
Buone feste! - Grazie e altrettanto a voi! Vesele praznike! - Hvala, enako!
C) avv. enako, prav tako:
anche gli altri componenti della squadra sono stati altrettanto bravi tudi drugi člani moštva so bili enako dobri - altro
A) agg.
1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi
2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli
3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova
4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto
5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi
B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu
C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda! - alzare
A) v. tr. (pres. alzo)
1. dvigniti, dvigovati, vzdigniti (tudi pren.):
alzare il capo dvigniti glavo
alzare le carte privzdigniti karte
alzare la cresta pren. postati prevzeten; upreti se
alzare il gomito preveč popiti
alzare le mani su qcn. dvigniti roko nad koga
alzare i prezzi dvigniti, povišati cene
alzare le spalle skomigniti z rameni
alzare i tacchi pren. pokazati pete
alzare le vele razpeti jadra, odpluti
alzare la voce povzdigniti glas, zavpiti
2. vzdigniti, zvišati:
alzare la casa di un piano zvišati hišo za eno nadstropje
3. sezidati, zgraditi:
hanno alzato nuovi palazzi in pochissimo tempo v zelo kratkem času so zgradili nove stavbe
B) ➞ alzarsi v. rifl. (pres. mi alzo)
1. dvigniti, dvigovati se, narasti, naraščati:
dopo l'ultima pioggia il livello del fiume si è alzato po zadnjem deževju je nivo reke narasel
2. vstati, opomoči si:
dopo la malattia non si è più alzato po bolezni si ni več opomogel
3. vziti, vzhajati:
il sole si è alzato sonce je vzšlo - amico
A) agg. (m pl. -ci) prijateljski, naklonjen; znan; zavezniški:
intenzioni amiche prijateljski nameni
viso amico prijateljski, znan obraz
paese amico prijateljska dežela
B) m (f -ca)
1. prijatelj, prijateljica; dragi, draga:
l'amico del cuore najljubši prijatelj
amico d'infanzia prijatelj iz otroštva
amico intimo intimni prijatelj
amici per la pelle prijatelja do smrti
l'amico dell'uomo najboljši človekov prijatelj
PREGOVORI: dagli amici mi guardi Iddio che dai nemici mi guardo io preg. varuj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam
2. evfemistično ljubček, ljubimec
3. pajdaš:
è stato acchiappato sia lui che l'amico ujeli so tako njega kot njegovega pajdaša - ammēnda f
1. povračilo, nadomestilo; globa:
fu condannato a una lieve ammenda naložili so mu majhno globo
2. pren.
fare ammenda priznati krivdo, opravičiti se:
ha fatto ampia ammenda dell'ingiusto giudizio pošteno se je opravičil zaradi krivične sodbe - ammortire v. tr. (pres. ammortisco)
1. omrtvičiti:
il freddo gli aveva ammortito le membra od mraza so mu otrpnili udi
2. pren. ublažiti, umiriti - anacronismo m
1. anahronizem, kronološka neustreznost, razhajanje
2. pren. anahronizem, nesodobnost, zastarelost:
queste teorie sono un vero anacronismo te teorije so pravi anahronizem - andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč