Franja

Zadetki iskanja

  • spedito

    A) agg.

    1. hiter, uren

    2. pog. odpisan, izgubljen, na smrt obsojen:
    i medici lo danno per spedito zdravniki so ga odpisali

    B) avv.

    1. hitro, urno

    2. jasno, razločno
  • a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

    1. (izraža dajalnik)
    oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
    affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

    2. (smer)
    andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
    venire a un accordo pren. sporazumeti se
    avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
    condannare a morte obsoditi na smrt
    alla malora! k vragu!

    3. (namen, korist)
    destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
    utile alla salute zdravju koristen
    attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
    idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

    4. (stanje in oddaljenost)
    abita alla periferia stanuje v predmestju
    a tavola pri mizi
    a destra desno
    a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

    5. (čas)
    a che ora? ob kateri uri?
    alle tre ob treh
    a Natale o Božiču
    a vita dosmrtno
    ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
    oggi a otto danes teden

    6. (način)
    a piedi peš
    ad alta voce glasno
    a credito na kredit

    7. (sredstvo)
    a mano ročno
    a vela na jadra

    8. (cena, mera)
    a quanto? po čem?
    a mille lire po tisoč lir
    all'ingrosso na debelo
    al minuto na drobno

    9. (distributivnost)
    a due a due po dva in dva
    a poco a poco po malem

    10. (omejitev)
    all'aspetto po videzu (sodeč)
    alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
    a nostro avviso po našem
    cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

    11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
    a causa di zaradi
    alla carlona površno
    a bizzeffe obilo
  • affliggere*

    A) v. tr. (pres. affliggo)

    1. užalostiti, prizadeti:
    la sua morte mi afflisse molto njegova smrt me je hudo prizadela

    2. mučiti:
    è afflitto da un continuo mal di testa stalno ga muči glavobol

    B) ➞ affliggersi v. rifl. (pres. mi affliggo) žalostiti se, mučiti se, žreti se:
    si affligge per cose da nulla za prazen nič se žre
  • asfiksíja (-e) f med. asfissia:
    smrt zaradi asfiksije morte per asfissia
    asfiksija novorojenčka asfissia del neonato
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • bél (-a -o)

    A) adj.

    1. (take barve kot sneg) bianco:
    bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
    bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
    belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
    bela zastava bandiera bianca

    2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
    bela polt carnagione bianca
    mrtvaško bel di un pallore mortale
    beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
    beli kruh pane bianco
    bela kava caffelatte
    bela moka farina bianca
    belo vino vino bianco
    beli lasje capelli bianchi, canuti
    sredi belega dne in pieno giorno
    biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
    to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

    3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
    bel list pagina bianca
    bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

    4. polit. bianco:
    bela garda guardie bianche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
    beli menihi monaci bianchi, cistercensi
    beli premog carbone bianco
    Bela hiša la Casa Bianca
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    publ. bela kuga peste bianca
    bela smrt morte bianca
    biti bela vrana essere una mosca bianca
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
    bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
    beli javor acero bianco (Acer negundo)
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    bela omela vischio (Viscum album)
    gastr. bela riba pesce bianco
    belo meso carni bianche
    grad. beli cement cemento bianco
    kem. beli fosfor fosforo bianco
    bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
    med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
    metal. beli žar calore bianco
    bela kovina metallo bianco
    min. beli svinčenec carbonato di piombo
    polit. bela knjiga libro bianco
    rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
    šah. bela figura figura bianca
    belo polje casa, casella bianca
    trg. bela posoda vasellame di porcellana
    zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

    B) béli (-a -o) m, f, n šah.
    beli ima potezo il bianco muove
    voj., hist. beli guardie bianche
    pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
    dati črno na belem mettere nero su bianco
    liter belega un litro di (vino) bianco
    nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco
  • bianco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. bel:
    pane bianco bel kruh
    razza bianca bela rasa
    diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
    mosca bianca pren. bela vrana
    notte bianca bela noč pren. neprespana noč
    carbone bianco beli premog
    arma bianca hladno orožje

    2. bel, čist (tudi pren.):
    il camice bianco bela halja

    3. osivel, siv:
    fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
    far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

    4. pren.
    dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
    libro bianco polit. bela knjiga
    omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
    voce bianca otroški glas

    5. zimski, snežni, beli:
    sport bianco beli šport, šport na snegu
    settimana bianca smučarski teden

    6. bel, reakcionaren:
    terrore bianco beli teror

    B) m

    1. belina:
    il bianco delle nevi snežna belina
    non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
    far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
    di punto in bianco nenadoma, znenada

    2.
    il bianco dell'occhio pog. beločnica
    il bianco dell'uovo beljak

    3. belilo; belež:
    bianco di zinco cinkovo belilo
    dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

    4. belo (oblačilo):
    vestire di bianco obleči se v belo

    5. perilo:
    cucitrice di bianco šivilja za perilo

    6. belo, prazen bel list:
    mettere nero su bianco zapisati črno na belo

    7.
    bianco e nero črno-belo:
    fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

    8. šah beli:
    il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

    9. belec:
    discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
    la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

    10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

    11. belo vino

    12. ekon.
    in bianco bianko, neizpolnjen
    firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
    cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

    13. pren.
    in bianco neizpolnjen:
    matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
    andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem
  • blág (-a -o) adj.

    1. knjiž. mite; soave:
    blag mož un uomo mite
    blaga smrt eutanasia

    2. knjiž. delicato, tenero, dolce, piacevole:
    blaga svetloba luce delicata, soffusa

    3. lieve, mite:
    blag ovinek lieve curva
    blaga zima inverno mite
    blaga toplota tepore
  • blu

    A) agg. invar. (temno) moder:
    avere il sangue blu, essere di sangue blu biti modre krvi
    prendersi una fifa blu pog. na smrt se prestrašiti

    B) m

    1. modra barva, modrina:
    blu elettrico lesketajoča se modra barva

    2. modrilo, modro barvilo:
    blu di metilene metilensko modrilo
    blu di Parigi, di Prussia pariško, prusko modrilo
  • bòj (bôja) m

    1. lotta, combattimento; battaglia:
    oborožen boj lotta armata
    krvav boj lotta cruenta
    boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
    boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
    boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
    iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
    pasti v boju cadere combattendo

    2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
    politični boj lotta politica
    boj med mnenji scontro di opinioni
    razredni boj lotta di classe

    3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
    volilni boj campagna elettorale
    boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale

    4. šport. gara, disputa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smrtni boj agonia
    biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
    boj za naslov la disputa di un titolo
    hist. investiturni boj lotta per le investiture
    boj proti mamilom guerra contra la droga
  • bolézen (-zni) f

    1. med. malattia; male; infermità; patologia; -patia:
    huda, neozdravljiva bolezen malattia grave, inguaribile
    dedna, nalezljiva, poklicna bolezen malattia ereditaria, contagiosa, professionale
    bolezen mišic miopatia
    bolezen ožilja vascolopatia
    bolezni dihal, srca malattie degli organi respiratori, cardiache
    nalesti se bolezni, dobiti bolezen ammalarsi, contrarre una malattia

    2. pren. (pomanjkljivosti, napake) mali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    angleška bolezen rachitismo
    med., vet. Bangova bolezen brucellosi
    duševna bolezen alienazione mentale
    francoska bolezen mal francese, sifilide
    gorska bolezen mal di montagna
    kronična bolezen malattia cronica
    morska bolezen mal di mare
    sladkorna bolezen diabete
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • bórba (-e) f

    1. lotta (tudi pren.):
    borba na življenje in smrt lotta all'ultimo sangue

    2. (idejno motiviranje, spopadanje) lotta, scontro:
    politična borba lotta politica

    3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta:
    volilna borba lotta elettorale
    biol. borba za obstanek lotta per la sopravvivenza
  • boríti se (-ím se) imperf. refl.

    1. lottare, combattere, battersi:
    boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
    boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

    2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
    boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
    boriti se s spancem lottare col sonno

    3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
    boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
    pren. boriti se s smrtjo agonizzare
    pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
    pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
    boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco
  • braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

    1. roka, laket:
    sollevare il braccio dvigniti roko
    trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
    avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
    allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
    alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
    portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
    incrociare le braccia pren. stavkati
    buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
    mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
    essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
    sentirsi cascare le braccia pren. obupati
    ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

    2. pren. roka, moč, vpliv:
    il braccio della legge roka zakona
    braccio secolare posvetna oblast
    avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
    avere le braccia legate imeti zvezane roke
    tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
    essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
    dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

    3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
    l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
    avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
    avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

    4.
    braccio di ferro pren. preizkus moči:
    continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

    5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
    il braccio della bilancia vzvod tehtnice
    braccio a pinza manipulator

    6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
    i bracci del carcere krila zapora

    7. (pl. -ci)
    braccio di fiume rečni rokav
    braccio di mare morska ožina
    braccio di terra zemeljska ožina

    8. (pl. -ci) fiz. ročica

    9. (pl. -cia) vatel
  • cadere* v. intr. (pres. cado)

    1. pasti, padati (tudi pren.):
    d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
    cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
    cadere in piedi pasti na noge
    i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
    il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
    far cadere le braccia pren. spravljati v obup
    la fortezza è caduta trdnjava je padla

    2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
    cadere in disgrazia pasti v nemilost
    cadere in dimenticanza pasti v pozabo
    cadere in prigionia pasti v ujetništvo
    cadere in trappola pasti v past
    cadere in prescrizione pravo zastareti
    cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
    cadere in errore zmotiti se
    cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
    cadere ammalato zboleti
    cadere in miseria obubožati
    cadere in rovina propasti, propadati
    cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
    cadere agli esami pasti na izpitu
    cadere in battaglia pasti v boju
    cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
    cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
    far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

    3. pren. zaiti, poleči se:
    al cadere del giorno ob sončnem zatonu
    il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
    lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

    4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
    cadere in mente priti na misel
    lasciar cadere una parola navreči besedo
    oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
  • cavare v. tr. (pres. cavo)

    1. vzeti, jemati ven; izvleči; izkopati; izdreti, izdirati (tudi pren.):
    cavare pietre, metalli kopati kamen, rudo
    cavare un dente izdreti zob
    cavare brani da un libro vzeti, jemati, iztrgati odlomke iz knjige
    cavare sangue puščati kri:
    cavare sangue da una rapa, da un sasso zahtevati nemogoče
    cavare di testa zbiti iz glave
    non cavare un ragno dal buco pren. v ničemer ne uspeti
    cavarsi gli occhi na smrt se skregati, prerekati se
    cavarsi gli occhi sui libri pren. veliko brati

    2. sneti, snemati (tudi pren.):
    cavare la giacca sleči suknjič
    cavare le scarpe sezuti čevlje
    cavare le macchie odstraniti madeže
    cavarsi la fame, la sete najesti se; napiti se, odžejati se
    cavarsi una voglia utešiti željo, zadostiti želji
    cavarsela pren. znajti se; odnesti jo
  • colpo m

    1. udarec, strel:
    un colpo di pistola strel iz pištole
    un colpo di cannone topovski strel
    colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
    senza colpo ferire brez boja
    a colpo sicuro vsekakor, gotovo
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

    2. udarec, sunek:
    colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

    3.
    colpo di remi zavesljaj
    colpo di telefono telefonski klic
    dare un colpo di telefono telefonirati
    dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
    colpo di mare močen val
    colpo di vento sunek vetra
    colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
    colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
    colpo d'occhio pogled
    colpo di fortuna nenadna sreča
    colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
    colpo di scena presenetljiv preobrat
    colpo di testa nepremišljeno dejanje
    di colpo nenadoma
    sul colpo takoj
    tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

    4.
    colpo apoplettico, colpo med. kap
    ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
    colpo di sole sončarica
    colpo d'aria lahen prehlad

    5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
    la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
    fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
    colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

    6. podvig, drzno dejanje, udar:
    fare un colpo izvršiti drzno dejanje
    un colpo da un miliardo milijardni rop
    colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
    colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
    colpo di stato državni udar
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • doletéti (-ím) | doletévati (-am) perf., imperf. accadere; avere; cogliere; essere colpito (da):
    družino je doletela nesreča la famiglia è stata colpita da una disgrazia
    doletel ga je nepričakovan poraz è stato inaspettatamente sconfitto
    smrt te lahko doleti kjerkoli la morte ti può cogliere dovunque
    doletela me je velika čast, da pozdravim ho il particolare onore di porgere il saluto
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura