balordo
A) agg.
1. neumen; bedast, nesmiseln:
idea balorda bedasta ideja, domislica
2. zmeden, omotičen, omamljen:
mezzo balordo dal vino okajen od vina
3. neuspel, slabo narejen, pokvarjen:
merce balorda pokvarjeno, slabo blago
4. malovreden, ničvreden, nezanesljiv:
vita balorda ničvredno življenje
B) m (f -da) bedak, budalo
Zadetki iskanja
- baracca f
1. baraka, lesenjača:
piantare baracca e burattini pren. dvigniti roke od vsega, poslati vse k vragu
2. pog. družina, gospodinjstvo; podjetje:
mandare avanti la baracca za silo se prebijati
3. slabš. kar je v slabem stanju ali slabo deluje:
questa macchina è una baracca ta avto je stara škatla
andare in baracca propasti, iti po zlu
4.
far baracca veseljačiti - barbino
A) m pomanjš. od ➞ barba bradica
B) agg.
1. ozkosrčen, omejen, malenkosten
2. skrpucan, slabo narejen:
fare una figura barbina osmešiti se, osramotiti se
3. tečen, težek, nadležen - bestemmiare v. tr. (pres. bestemmio)
1. preklinjati, kleti:
bestemmiare come un turco, come un facchino preklinjati kot Turek, preklinjati kot furman
bestemmiare la propria sorte preklinjati usodo
2. lomiti, slabo govoriti (jezik):
bestemmiare un po' di inglese za silo lomiti angleščino - dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo - discredito m slabo ime, slab glas:
cadere, venire in discredito priti ob dober glas, na slab glas
mettere qcn., qcs. in discredito spraviti koga, kaj na slab glas, diskreditirati koga, kaj
tornare in discredito, a discredito di qcn. biti komu v sramoto, ne biti komu v čast - diseducare v. tr. (pres. disēduco) napačno, slabo vzgojiti, vzgajati
- disfunzione f
1. med. disfunkcija, funkcijska motnja
2. slabo funkcioniranje - disservire v. tr., v. intr. (pres. dissērvo) knjižno narediti slabo uslugo; škoditi, škodovati
- disservizio m (pl. -zi)
1. slabo funkcioniranje, slabo delovanje:
disservizio postale slabo delovanje pošte
2. knjižno slaba usluga, škoda - grattare
A) v. tr. (pres. gratto)
1. praskati, čohati:
grattarsi la testa praskati se po glavi
grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
grattare gli orecchi a qcn. laskati komu
2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
grattare il formaggio strgati sir
grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu
3. pren. pog. ukrasti, suniti:
si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico
B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami - imparucchiare v. tr. (pres. imparucchio) naučiti se slabo, za silo
- incascolito agg. slabo dozorel, kržljav (grozdje)
- incōgliere* v. intr. (pres. incōlgo) (accadere) slabo naleteti:
male gliene incolse slabo je naletel - indisporre* v. tr. (pres. indispongo) spraviti, spravljati v slabo voljo; vznejevoljiti, razdražiti
- indisposizione f
1. slabost, slabo počutje
2. nerazpoloženost; nenaklonjenost - indisposto agg. rahlo bolan; nerazpoložen, ki se slabo počuti:
essere, sentirsi indisposto slabo se počutiti - ineducato agg. nevzgojen, slabo vzgojen, neotesan; ekst. slabš. nešolan
- intempērie f pl. vremenske neprilike, slabo vreme; pren. težave, nadloge:
le intemperie della vita življenjske nadloge - invērso
A) agg.
1. nasproten:
in senso inverso v nasprotno smer
costruzione inversa jezik obrnjeni besedni red
2. pren. pog. slabe volje, zlovoljen, slabo razpoložen
3. biol. inverzen
4. jezik
verbi inversi inverzni glagoli
B) m
1. nasprotno, obrnjeno
2. mat. recipročna vrednost