Franja

balordo

A) agg.

1. neumen; bedast, nesmiseln:
idea balorda bedasta ideja, domislica

2. zmeden, omotičen, omamljen:
mezzo balordo dal vino okajen od vina

3. neuspel, slabo narejen, pokvarjen:
merce balorda pokvarjeno, slabo blago

4. malovreden, ničvreden, nezanesljiv:
vita balorda ničvredno življenje

B) m (f -da) bedak, budalo

baracca f

1. baraka, lesenjača:
piantare baracca e burattini pren. dvigniti roke od vsega, poslati vse k vragu

2. pog. družina, gospodinjstvo; podjetje:
mandare avanti la baracca za silo se prebijati

3. slabš. kar je v slabem stanju ali slabo deluje:
questa macchina è una baracca ta avto je stara škatla
andare in baracca propasti, iti po zlu

4.
far baracca veseljačiti

barbino

A) m pomanjš. od ➞ barba bradica

B) agg.

1. ozkosrčen, omejen, malenkosten

2. skrpucan, slabo narejen:
fare una figura barbina osmešiti se, osramotiti se

3. tečen, težek, nadležen

bestemmiare v. tr. (pres. bestemmio)

1. preklinjati, kleti:
bestemmiare come un turco, come un facchino preklinjati kot Turek, preklinjati kot furman
bestemmiare la propria sorte preklinjati usodo

2. lomiti, slabo govoriti (jezik):
bestemmiare un po' di inglese za silo lomiti angleščino

dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo

discredito m slabo ime, slab glas:
cadere, venire in discredito priti ob dober glas, na slab glas
mettere qcn., qcs. in discredito spraviti koga, kaj na slab glas, diskreditirati koga, kaj
tornare in discredito, a discredito di qcn. biti komu v sramoto, ne biti komu v čast

diseducare v. tr. (pres. disēduco) napačno, slabo vzgojiti, vzgajati

disfunzione f

1. med. disfunkcija, funkcijska motnja

2. slabo funkcioniranje

disservire v. tr., v. intr. (pres. dissērvo) knjižno narediti slabo uslugo; škoditi, škodovati

disservizio m (pl. -zi)

1. slabo funkcioniranje, slabo delovanje:
disservizio postale slabo delovanje pošte

2. knjižno slaba usluga, škoda

grattare

A) v. tr. (pres. gratto)

1. praskati, čohati:
grattarsi la testa praskati se po glavi
grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
grattare il formaggio strgati sir
grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

3. pren. pog. ukrasti, suniti:
si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami

imparucchiare v. tr. (pres. imparucchio) naučiti se slabo, za silo

incascolito agg. slabo dozorel, kržljav (grozdje)

incōgliere^* v. intr. (pres. incōlgo) (accadere) slabo naleteti:
male gliene incolse slabo je naletel

indisporre^* v. tr. (pres. indispongo) spraviti, spravljati v slabo voljo; vznejevoljiti, razdražiti

indisposizione f

1. slabost, slabo počutje

2. nerazpoloženost; nenaklonjenost

indisposto agg. rahlo bolan; nerazpoložen, ki se slabo počuti:
essere, sentirsi indisposto slabo se počutiti

ineducato agg. nevzgojen, slabo vzgojen, neotesan; ekst. slabš. nešolan

intempērie f pl. vremenske neprilike, slabo vreme; pren. težave, nadloge:
le intemperie della vita življenjske nadloge

invērso

A) agg.

1. nasproten:
in senso inverso v nasprotno smer
costruzione inversa jezik obrnjeni besedni red

2. pren. pog. slabe volje, zlovoljen, slabo razpoložen

3. biol. inverzen

4. jezik
verbi inversi inverzni glagoli

B) m

1. nasprotno, obrnjeno

2. mat. recipročna vrednost