Franja

Zadetki iskanja

  • balordo

    A) agg.

    1. neumen; bedast, nesmiseln:
    idea balorda bedasta ideja, domislica

    2. zmeden, omotičen, omamljen:
    mezzo balordo dal vino okajen od vina

    3. neuspel, slabo narejen, pokvarjen:
    merce balorda pokvarjeno, slabo blago

    4. malovreden, ničvreden, nezanesljiv:
    vita balorda ničvredno življenje

    B) m (f -da) bedak, budalo
  • baracca f

    1. baraka, lesenjača:
    piantare baracca e burattini pren. dvigniti roke od vsega, poslati vse k vragu

    2. pog. družina, gospodinjstvo; podjetje:
    mandare avanti la baracca za silo se prebijati

    3. slabš. kar je v slabem stanju ali slabo deluje:
    questa macchina è una baracca ta avto je stara škatla
    andare in baracca propasti, iti po zlu

    4.
    far baracca veseljačiti
  • barbino

    A) m pomanjš. od ➞ barba bradica

    B) agg.

    1. ozkosrčen, omejen, malenkosten

    2. skrpucan, slabo narejen:
    fare una figura barbina osmešiti se, osramotiti se

    3. tečen, težek, nadležen
  • bestemmiare v. tr. (pres. bestemmio)

    1. preklinjati, kleti:
    bestemmiare come un turco, come un facchino preklinjati kot Turek, preklinjati kot furman
    bestemmiare la propria sorte preklinjati usodo

    2. lomiti, slabo govoriti (jezik):
    bestemmiare un po' di inglese za silo lomiti angleščino
  • dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
    l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo
  • discredito m slabo ime, slab glas:
    cadere, venire in discredito priti ob dober glas, na slab glas
    mettere qcn., qcs. in discredito spraviti koga, kaj na slab glas, diskreditirati koga, kaj
    tornare in discredito, a discredito di qcn. biti komu v sramoto, ne biti komu v čast
  • diseducare v. tr. (pres. disēduco) napačno, slabo vzgojiti, vzgajati
  • disfunzione f

    1. med. disfunkcija, funkcijska motnja

    2. slabo funkcioniranje
  • disservire v. tr., v. intr. (pres. dissērvo) knjižno narediti slabo uslugo; škoditi, škodovati
  • disservizio m (pl. -zi)

    1. slabo funkcioniranje, slabo delovanje:
    disservizio postale slabo delovanje pošte

    2. knjižno slaba usluga, škoda
  • grattare

    A) v. tr. (pres. gratto)

    1. praskati, čohati:
    grattarsi la testa praskati se po glavi
    grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
    grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
    grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
    grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

    2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
    grattare il formaggio strgati sir
    grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

    3. pren. pog. ukrasti, suniti:
    si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

    B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami
  • imparucchiare v. tr. (pres. imparucchio) naučiti se slabo, za silo
  • incascolito agg. slabo dozorel, kržljav (grozdje)
  • incōgliere* v. intr. (pres. incōlgo) (accadere) slabo naleteti:
    male gliene incolse slabo je naletel
  • indisporre* v. tr. (pres. indispongo) spraviti, spravljati v slabo voljo; vznejevoljiti, razdražiti
  • indisposizione f

    1. slabost, slabo počutje

    2. nerazpoloženost; nenaklonjenost
  • indisposto agg. rahlo bolan; nerazpoložen, ki se slabo počuti:
    essere, sentirsi indisposto slabo se počutiti
  • ineducato agg. nevzgojen, slabo vzgojen, neotesan; ekst. slabš. nešolan
  • intempērie f pl. vremenske neprilike, slabo vreme; pren. težave, nadloge:
    le intemperie della vita življenjske nadloge
  • invērso

    A) agg.

    1. nasproten:
    in senso inverso v nasprotno smer
    costruzione inversa jezik obrnjeni besedni red

    2. pren. pog. slabe volje, zlovoljen, slabo razpoložen

    3. biol. inverzen

    4. jezik
    verbi inversi inverzni glagoli

    B) m

    1. nasprotno, obrnjeno

    2. mat. recipročna vrednost