Franja

Zadetki iskanja

  • coglione m

    1. vulg. modo:
    rompere i coglioni a qcn. nadlegovati koga
    avere i coglioni duri pren. biti energičen, vztrajen
    avere i coglioni pieni di qcn., di qcs. pren. biti koga, česa do grla sit; pog. imeti koga, česa čez glavo
    levarsi dai coglioni pren. spraviti se izpod nog

    2. (minchione) pren. (f -na) bedak, tepec
  • colpo m

    1. udarec, strel:
    un colpo di pistola strel iz pištole
    un colpo di cannone topovski strel
    colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
    senza colpo ferire brez boja
    a colpo sicuro vsekakor, gotovo
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

    2. udarec, sunek:
    colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

    3.
    colpo di remi zavesljaj
    colpo di telefono telefonski klic
    dare un colpo di telefono telefonirati
    dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
    colpo di mare močen val
    colpo di vento sunek vetra
    colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
    colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
    colpo d'occhio pogled
    colpo di fortuna nenadna sreča
    colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
    colpo di scena presenetljiv preobrat
    colpo di testa nepremišljeno dejanje
    di colpo nenadoma
    sul colpo takoj
    tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

    4.
    colpo apoplettico, colpo med. kap
    ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
    colpo di sole sončarica
    colpo d'aria lahen prehlad

    5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
    la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
    fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
    colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

    6. podvig, drzno dejanje, udar:
    fare un colpo izvršiti drzno dejanje
    un colpo da un miliardo milijardni rop
    colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
    colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
    colpo di stato državni udar
  • dattorno

    A) avv. okoli, okrog; poleg:
    sono stufo di averlo dattorno sit sem že, da mi je stalno pod nogami
    levarsi, togliersi qcn. dattorno koga se znebiti
    dattorno a prep. okoli, ob

    B) agg. invar. okoliški
  • gŕlo (-a) n

    1. laringe; gola; strozza:
    (kronično) vnetje grla laringite; pog. mal di gola

    2. (najožji del predmeta) collo (di bottiglia); strozzatoio; zoccolo (di lampadina)

    3. publ.
    ozko grlo strozzatura

    4. adv.
    iz vsega grla, na vse grlo a gola spiegata, a piena voce
    pren. biti česa do grla sit averne fin sopra i capelli, essere stufo di qcs.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti suho grlo aver sete
    pren. poplakniti grlo sciacquarsi la bocca
    pren. nastaviti komu nož na grlo mettere qcn. alle strette, mettere il coltello alla gola di qcn.
    pren. pognati vse po grlu sperperare, scialacquare tutto
    beseda mu je obtičala v grlu la parola gli è rimasta nella strozza
    pren. voda mu že v grlo teče ha l'acqua alla gola
    strah ga je grabil, stiskal za grlo aveva una paura da morire
    žalost mu je stiskala grlo aveva, sentiva un groppo alla gola
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • láčen (-čna -o) adj.

    1. affamato:
    biti lačen essere affamato, aver fame
    biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

    2. pren. affamato, desideroso; avido:
    lačen ljubezni desideroso di affetto
    lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

    3. pren. voglioso, libidinoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
    pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
    biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
    biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • póčiti (-im) | pókati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
    puška poči il fucile spara
    pog. počiti nekoga sparare a uno

    2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
    led poči il ghiaccio si spacca
    struna je počila la corda si è rotta

    3. (udariti, udarjati) picchiare, battere

    4. pren.
    pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
    pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
    počiti v smeh scoppiare a ridere
    od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
    tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare

    5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
    na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati

    B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani
  • pravíca (-e) f

    1. giustizia; giusto:
    iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
    to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
    prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

    2. diritto; facoltà:
    imeti pravico do aver diritto a
    odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
    človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
    dedna pravica diritto all'eredità
    volilna pravica diritto di voto
    pravica do pritožbe diritto al ricorso
    pravica najmočnejšega il diritto del più forte
    po vsej pravici a buon diritto

    3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
    pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
    priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

    4. jur. diritto; proprietà:
    avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
    avtorske pravice diritti d'autore, copyright
    angl. patentna pravica proprietà intellettuale

    5. po pravici:
    vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
    po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
    da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pravici je zadoščeno giustizia è fatta
    kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
    deliti pravico giudicare, sentenziare
    imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
    izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
    pravica pesti il diritto del più forte
    domovinska pravica diritto di cittadinanza
    lastninska pravica diritto di proprietà
    predkupna pravica diritto di prelazione
    politična pravica diritto politico
    hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
    hist. pravica do krvnega maščevanja faida
    hist. pravica paše escatico
    hist. pravica košnje erbatico
    pren. varuh pravice il custode dell'ordine
    jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
    PREGOVORI:
    kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
  • salvare

    A) v. tr. (pres. salvo)

    1. rešiti, reševati:
    salvare un naufrago rešiti brodolomca
    salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
    salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
    salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela

    2. obvarovati:
    la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
    salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
    salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
    salvare la porta šport ubraniti gol

    3. nareč. shraniti

    B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)

    1. rešiti, reševati se:
    si salvi chi può! reši se, kdor more!
    salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
    salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti

    2. zateči, zatekati se

    3. zavarovati, zaščititi se pred

    4. relig. odrešiti se, zveličati se
  • scatola f

    1. škatla:
    una scatola di biscotti, di fiammiferi škatla keksov, vžigalic
    caratteri, lettere di scatola pren. velikanske črke
    cibi in scatola konzerve
    averne piene le scatole biti koga, česa čez glavo sit; pog. imeti koga, česa polno kišto
    comprare qcs. a scatola chiusa pren. kupiti mačka v žaklju
    levarsi, togliersi dalle scatole oditi, spraviti se izpod nog
    rompere le scatole a qcn. pren. pog. koga nadlegovati

    2.
    scatola armonica, musicale glasba glasbena skrinjica
    scatola cranica anat. lobanja
    scatola di derivazione elektr. odcepna doza
    scatola guida, scatola sterzo avto krmilni okrov
    scatola nera tehn., aero črna skrinjica
  • tamburo

    A) m

    1. glasba boben:
    a tamburo battente, sul tamburo pren. v veliki naglici, nemudoma, takoj
    battuta di tamburo znak z bobnom
    rullo del tamburo bobnanje
    avere la pancia come un tamburo biti sit kot boben
    battere il tamburo pren. delati reklamo zase

    2. bobnar; vojaški tambor

    3. arhit. tambur (kupola)

    4. arhit. boben (pri stebru)

    5. tehn. boben

    6. voj.
    pistola a tamburo revolver, pištola na bobenček

    7. avto zavorni boben

    8. inform.
    tamburo magnetico magnetni boben

    9. navt.
    tamburo dell'ancora sidrni boben
    tamburo delle ruote kolesni pokrov (pri starinskih parnikih)

    10. tekstil boben
    tamburo a denti bobnasti rahljalnik

    11. hist. skrinjica za ovadbe

    12. publ. žarg. oglas abonentskih cen

    13. gled. vitel (za premikanje scen)

    14. oporni zid (pri starinskih utrdbah)

    B) agg. invar. zool.
    pesce tamburo (pesce luna) svetlica (Lampris luna)
  • tasca f

    1. obl. žep:
    tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
    fazzoletto da tasca žepni robec
    avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
    avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
    conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
    non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
    prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
    riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
    ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
    rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
    starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
    vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti

    2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)

    3. kulin. slaščičarska vrečka

    4. anat. žep; mošnja:
    tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • vrh prep.

    1. sopra:
    vrh hriba sopra il monte
    nositi vrh obleke plašč portare il cappotto sopra l'abito
    do vrh glave sem jih sit ne ho fin sopra i capelli

    2. oltre a:
    ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje per aver guidato in stato di ubriachezza fu privato, oltre al resto, anche della patente di guida

    3. (v vezniški rabi) inoltre, anche, per di più:
    bila je lepa, vrh tega pa tudi pametna era bella e per di più intelligente
    pisar. vrh tega arroge, arrogi