Franja

Zadetki iskanja

  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • vena f

    1. anat. žila, vena:
    vena cefalica, femorale, renale glavna, stegnenična, ledvična žila
    non avere sangue nelle vene pren. biti brez volje, energije
    non avere più sangue nelle vene pren. biti na smrt prestrašen, vznemirjen
    si sentì ribollire il sangue nelle vene pren. kri mu je zavrela

    2. ekst. (venatura) žila (v lesu, kamnu)

    3. pren. sled, pridih

    4. geol. žila; rudišče:
    vena d'acqua vodna žila
    vena argentifera, aurifera, di piombo, di zolfo srebrova, zlata, svinčeva, žveplova žila
    trovare una vena d'oro pren. odkriti zlati rudnik

    5. pren. žila, žilica, dar:
    la sua vena si è ormai disseccata njegova (umetniška) žilica je usahnila

    6. pren. razpoloženje:
    essere in vena di biti razpoložen za

    7.
    sulla vena sladkast (vino)
  • zaboléti (-ím) perf. dolere, far male:
    glava ga je zabolela gli venne il mal di testa
    zabolelo ga je pri srcu sentì una stretta al cuore
    pren. zabolela jih je sramota provarono vergogna
  • zapírati (-am) | zapréti (-prèm)

    A) imperf., perf.

    1. chiudere:
    neprodušno zapirati chiudere ermeticamente
    zapirati z zamaški tappare
    zapirati pipe, vodo chiudere i rubinetti, l'acqua
    gore zapirajo dolino i monti chiudono la valle

    2. precludere, impedire:
    sovražniku zapreti prehod čez reko precludere al nemico il passaggio del fiume
    zapirati komu vrata do izobrazbe precludere a qcn. la possibilità di studiare

    3. rinchiudere:
    zapirati divje živali v živalske vrtove rinchiudere gli animali selvatici negli zoo
    zapirati znanost v kabinete rinchiudere la scienza nei laboratori

    4. imprigionare, incarcerare:
    zapirati ljudi imprigionare la gente

    5. pog. med. costipare, astringere:
    ta jed bo bolnika zaprla un cibo che costiperà il malato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prometni policist odpira in zapira cesto il vigile urbano libera e blocca la viabilità (della strada)
    kar sapo mu je zaprlo ob teh besedah al sentire le parole, si sentì mozzare il fiato
    pren. zapirati svoje srce pred kom non voler confessare i propri sentimenti a qcn.; non voler aiutare qcn.
    šport. zapreti igro praticare un gioco chiuso, marcare strettamente l'avversario
    pren. zapreti trudne oči spirare
    pren. pog. zapreti štacuno chiudere, serrare baracca e burattini
    zapreti usta tacere
    zapreti komu usta chiudere il becco a qcn.
    zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
    zapreti s pregradami transennare

    B) zapírati si (-am si) imperf. refl. pren. chiudere:
    zapirati si ušesa pred resnico chiudere gli occhi davanti alla realtà, fare come lo struzzo

    C) zapírati se (-am se) | zapreti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

    1. chiudersi, rinchiudersi:
    vrata se ne zapirajo dobro la porta non si chiude bene
    oči se mu zapirajo gli si chiudono le palpebre
    zapirati se v sobo rinchiudersi nella stanza

    2. pren. chiudersi, isolarsi, diventare scontrosi, diffidenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. med. voda se mu zapira soffre di ritenzione dell'urina
    rana se zapira la ferita si sta rimarginando
    vrata razstave so se zaprla la mostra ha chiuso
    zapirati se med štiri stene seppellirsi, tapparsi in casa
  • zarézati (-réžem) | zarezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. incidere, fare un taglio, una tacca; tagliare:
    zarezati drevo fare un taglio nell'albero
    zarezati znamenja v les fare tacche nel legno

    2.
    zarezati strugo scavare l'alveo
    zarezati rano aprire una ferita

    3. tagliare, penetrare:
    rezilo je zarezalo v les la lama penetrò nel legno

    4. sentire una fitta:
    v prsih ga je zarezalo sentì una fitta al petto

    5. pren. rompere:
    v mirno ulico je zarezal otroški jok il silenzio del vicolo fu rotto dal pianto di un bambino

    B) zarézati se (-réžem se) | zarezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. tagliare; solcare:
    verige so se zarezale v zapestja le catene gli tagliavano i polsi
    gube so se mu zarezale v čelo rughe profonde gli solcarono la fronte

    2. pren. penetrare profondamente, imprimersi:
    prizor se mu je za vedno zarezal v spomin la scena si impresse per sempre nel suo ricordo
  • zaskomínati (-am) perf. impers.

    1. prudere, sentire, provare un prurito; pizzicare:
    ob dotiku z mrzlo pločevino ga je zaskominalo al contatto della fredda lamiera provò un prurito

    2. pren. avere l'acquolina in bocca; ekst. desiderare, bramare:
    zaskominalo ga je po prijateljih sentì forte la mancanza degli amici
  • zaslíšati1 (-im) perf. sentire, udire:
    dvignil je slušalko in zaslišal moški glas alzò la cornetta e sentì una voce maschile
  • zasrbéti (-ím) perf.

    1. (cominciare a) prudere, pizzicare:
    noga ga je zasrbela gli prudeva la gamba

    2. pren. venir voglia, desiderare:
    ko ga vidim, me zasrbijo pesti, roke quando lo vedo, mi sento prudere le mani
    ob glasbi so jo kmalu zasrbeli podplati quando l'orchestrina cominciò a suonare, le venne una voglia matta di ballare
    ob pogledu na ves tisti denar so ga zasrbeli prsti al vedere tutti quei soldi si sentì pizzicare le dita
    jezik ga je zasrbel, da bi ji povedal, kar ji gre si sentì prudere la lingua dalla voglia di dirle il fatto suo
  • zaščeméti (-ím) perf. pizzicare, prudere:
    oči so ga zaščemele sentì prudere gli occhi
  • zatŕgati (-am) perf.

    1. stracciare, strappare

    2. impers. sentire, provare fitte:
    pri srcu ga je zatrgalo sentì una fitta al cuore
  • zatúliti (-im) perf.

    1. urlare; ululare; ruggire; fischiare; guaire:
    zatuliti od bolečine urlare di dolore
    zatulila je ladijska sirena si sentì fischiare la sirena della nave

    2. (zateglo jokati) lamentarsi, levare lamenti

    3. pren. (nastopiti z veliko silo) scatenarsi; abbattersi:
    nad morjem je zatulil vihar sul mare si scatenò la tempesta
  • zazébsti (-zébem) perf.

    1. impers. avere, sentire freddo; pren. avere i brividi:
    zazeblo ga je v hrbet sentì freddo alla schiena
    če se ga spomnim tako strogega in nepopustljivega, me kar zazebe quando me lo ricordo così severo e inflessibile mi vengono ancora i brividi

    2. impers. raffreddarsi, fare freddo:
    z vetrom, ki je pihal, je zazeblo col vento che soffiava, si fece sentire il freddo, fece freddo
  • zazvenéti (-ím) perf.

    1. suonare, risuonare:
    glasen smeh je zazvenel po dvorani una sonora risata risuonò nella sala

    2. risuonare armoniosamente; risuonare, suonare:
    njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo le sue parole suonarono come rimprovero, sarcastiche

    3. pren. essere avvertibile, percepibile; avvertirsi:
    v njegovem glasu je zazvenel posmeh nella sua voce si avvertiva l'irrisione

    4. (dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi) risuonare, rintronare:
    impers. od udarca mu je zazvenelo v glavi dal colpo si sentì rintronare la testa
  • zazvoníti (-ím) perf. ➞ zvoniti

    1. suonare, risuonare (campana, campanello)

    2. suonare (la fine):
    zazvoniti konec pouka suonare la fine della lezione
    zazvoniti k maši suonare per la messa

    3. risuonare, squillare; sferragliare:
    zazvoniti s ključi sferragliare con le chiavi
    impers. zazvonilo mu je v glavi sentì suonare in testa
    rel. zazvoniti avemarijo suonare l'Avemmaria
    zazvoniti jutranjico suonare l'Angelus (al mattino)
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • žíla (-e) f

    1. anat. vena; arteria; vaso sanguigno:
    kri kroži, se pretaka po žilah il sangue scorre nelle vene
    potipati komu žilo misurare il polso a qcn.
    krčna žila varice, vena varicosa
    venčna žila arteria coronaria
    vratna žila vena giugulare
    glavna žila odvodnica aorta
    med. poapnenje, razširitev, zamašitev žil calcificazione, dilatazione dei vasi, vasocostrizione
    limfna žila vaso linfatico
    žila dovodnica vena cava
    glavna, stegnenična, ledvična žila vena cefalica, femorale, renale
    med. zlata žila emorroide
    prerezati si žile tagliarsi le vene

    2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje, potreba) vena, disposizione, talento; pallino, mania:
    pesniška žila vena potica
    trgovska žila talento del commerciante
    pretepaška žila la mania di attaccar brighe

    3. bot. nervo; (pri lesu) marezzo, venatura

    4. petr. venatura; min. (nahajališče) vena, filone; hidr. vena:
    rudna, premogovna žila vena metallifera, carbonifera
    vodna žila vena d'acqua

    5. (prometna pot) arteria

    6. (plast trdega tkiva v mesu) tendine:
    odstraniti žile in maščobo z mesa togliere tendini e grasso dalla carne

    7. nerbo; staffile

    8. elektr. filo (del cavo elettrico)

    9. zool.
    žile nervatura alare (degli insetti)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pognati kri po žilah eccitare; stimolare
    modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
    kri jim kipi v žilah il sangue gli bolle nelle vene (di giovani)
    kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu dallo spavento si sentì gelare il sangue nelle vene