Franja

Zadetki iskanja

  • luce

    A) f

    1. fiz. luč, svetloba

    2. svetloba:
    alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
    dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
    venire alla luce pren. roditi se
    venire in luce pren. pokazati se
    far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
    alla luce del sole javno

    3. svetloba, svetlobni vir:
    luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
    cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi

    4. avto luči:
    luci di posizione pozicijske luči

    5. luč, svetlobni signal:
    luce verde, rossa zelena, rdeča luč
    luce intermittente utripajoča luč

    6. ekst. elektrika:
    pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko

    7. arhit. razpon

    8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)

    B) agg. invar. astr.
    anno luce svetlobno leto
  • madre

    A) f

    1. mati:
    divenire madre zanositi; roditi
    per parte di madre po materini strani
    succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
    fare da madre a qcn. biti komu mati

    2. relig. sestra:
    madre superiora prednica

    3. pren. mati; vir, vzrok

    4. matrica

    5.
    dura madre anat. trda možganska opna
    pia madre mehka možganska opna

    B) agg.

    1.
    lavoratrice madre mati delavka

    2.
    idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
    lingua madre (madrelingua) materni jezik
    casa madre relig. matična hiša
    regina madre kraljica mati
    scena madre gled. ključni prizor
  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • nakáza (-e) f

    1. (spaček) mostro, mostriciattolo, essere deforme; aborto:
    roditi nakazo dare alla luce un mostro

    2. (nakaznost) deformazione, malformazione:
    neprimerni čevlji povzročajo nakazo stopal le calzature non adatte provocano deformazioni del piede
  • nesréčen (-čna -o) adj.

    1. infelice:
    nesrečna ljubezen amore infelice

    2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
    roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
    nesrečni dnevi i giorni nefasti

    3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
    ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
    imeti nesrečne roke sballarle tutte
    trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
    kraj nesrečnega imena luogo infausto
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • rojévati (se) (-am (se)) imperf., imperf. refl. glej roditi
  • sín (-a) pl. sinovi f figlio:
    imeti tri sinove avere tre figli
    vzgojiti sina allevare un figlio
    roditi sina partorire un figlio
    mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
    nezakonski sin figlio illeggittimo
    prvorojeni sin figlio primogenito
    rodni sin figlio carnale
    sin edinec figlio unico
    pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
    bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
    Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
    pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
    je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
    rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
  • sréčen (-čna -o) adj.

    1. felice; prospero; radioso:
    počutiti se srečnega sentirsi felice
    srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
    srečni časi tempi felici

    2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
    srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

    3. fortunato; beato:
    srečni dobitnik il fortunato vincitore
    naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
    pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

    4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
    srečno pot! buon viaggio!
    srečni dogodek il fausto evento

    5.
    srečen konec lieto fine, happy end
  • stella f

    1. astr. zvezda:
    stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
    stella cadente, filante meteor
    stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
    stella polare severnica

    2. ekst.
    stelle erranti, lucenti planeti
    stelle medicee Jupitrovi sateliti
    andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
    portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
    vedere le stelle pren. videti vse zvezde

    3.
    stelle pl. nebesa

    4.
    stelle pl. pren. oči

    5. usoda:
    nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

    6. ekst. zaščitnik

    7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
    stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

    8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

    9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
    a stella zvezden
    collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
    stelle filanti papirnate kače
    stella dello sperone kolesce ostroge

    10. navt., šport zvezda

    11. veter. zvezda

    12.
    la stella di Davide judovska zvezda
    stella rossa rdeča zvezda
    generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
    ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

    13. bot.
    stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
    stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

    14. zool.
    stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

    15.
    stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

    16. tisk zvezdica, asterisk
  • vita1 f

    1. biol. življenje:
    vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!
    pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
    questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
    dare la vita a qcn. koga roditi
    dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
    dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
    dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
    esser in fin di vita umirati
    essere in vita živeti
    far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
    mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
    perdere la vita izgubiti življenje, umreti
    privar della vita umoriti
    rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
    rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
    restare, rimanere in vita preživeti
    salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
    togliersi la vita narediti samomor
    ne va della vita gre za življenje ali smrt
    vender cara la vita drago prodati svoje življenje

    2. življenje (v časovnem trajanju):
    l'altra vita večno življenje
    a vita dosmrtno
    in vita mia v svojem življenju
    vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
    vita media povprečna življenjska doba
    passar a miglior vita preminiti, umreti

    3. življenje (način):
    vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
    vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
    vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
    che vita! življenje pa tako!
    la dolce vita sladko življenje
    ragazza di vita pocestnica
    ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
    avere una doppia vita živeti dvojno življenje
    cambiar vita začeti novo življenje
    fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
    fare una bella vita živeti brezskrbno
    fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
    fare una vita da cani živeti pasje življenje

    4. pren. trajanje

    5. moč; življenjska sila

    6. pren. živost, živahnost:
    una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

    7. bitje, oseba; živa duša:
    non c'è traccia di vita ni žive duše

    8. sloves

    9. življenje, življenjepis:
    una vita romanzata romansirano življenje

    10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
    che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje
  • zúnaj

    A) adv.

    1. (na zunanji strani) fuori, di fuori, esteriormente:
    zunaj kosmat kožuh una pelliccia a pelo esterno

    2. fuori:
    večerjati zunaj cenare fuori
    pomoč od zunaj aiuto di fuori, esterno

    B) zúnaj prep. (z rodilnikom) fuori (di):
    stanovati zunaj Ljubljane stare, abitare fuori Lubiana
    zunaj sezone so cene nižje fuori stagione i prezzi sono più bassi
    biti zunaj nevarnosti essere fuori pericolo
    roditi se zunaj zakona nascere figlio illegittimo
    jur. postaviti koga zunaj zakona mettere al bando qcn.
    šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence giocare, gareggiare fuori concorso
    polit. državljan zunaj skupnosti extracomunitario
  • zvézda (-e) f

    1. astr. stella, astro:
    zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
    dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
    zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
    zvezda repatica stella caudata, cometa
    zvezda severnica stella polare
    medičejske zvezde stelle medicee

    2. (lik s koničastimi kraki) stella:
    peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

    3. polit., voj. stella:
    rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
    Davidova zvezda la stella di Davide
    general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

    4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

    5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
    filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
    varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
    nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

    6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
    slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
    verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
    zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
    udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
    kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
    tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
    pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

    7. obrt. ricamo stellato

    8. elektr. collegamento a stella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
    vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
    zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)
  • žlíca (-e) f

    1. cucchiaio:
    lesena, srebrna, nerjavna žlica cucchiaio di legno, d'argento, inossidabile

    2. (količina, ki se zajame z žlico) cucchiaio, cucchiaiata:
    dati zdravilo po žlicah somministrare la medicina a cucchiai

    3. (obuvalna žlica) corno, calzatoio, calzascarpe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. žlica mu je padla v med vive come un pascià
    šteti komu žlice risparmiare nel cibo
    nasititi koga s prazno žlico nutrire qcn. di promesse, di belle parole
    zajemati z veliko žlico essere avido
    roditi se s srebrno žlico v ustih nascere ricco
    dajati komu z veliko žlico essere generoso nei confronti di qcn.
    pojesti vso modrost z veliko žlico credersi un sapientone
    če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil lo odia a morte

    4. teh. (pri bagru) benna:
    metal. livarska žlica siviera, secchione
    grad. zidarska žlica cazzuola