Franja

Zadetki iskanja

  • Matjážev (-a -o) adj. etn. di re Matteo
  • monárh (-a) | -inja (-e) m, f monarca, re; f regina
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare
  • ponóvno adv. nuovamente; ripetutamente, reiteratamente; (pri glagolih) ri-, re-:
    ponovno barvati ricolorare, ritingere
    ponovno dati ridare
    ponovno dovoliti riconcedere
    ponovno imeti riavere
    ponovno investirati reinvestire
    ponovno izvoliti rieleggere
    ponovno postati ridivenire
    ponovno razdeliti ridistribuire
  • strgár (-ja) m

    1. raschiatore, sbavatore

    2. nareč. zool. re di quaglie (Crex crex)
  • trikráljevski (-a -o) adj. rel. dei Tre Re, dei Re Magi
  • vladár (-ja) | -íca (-e) m, f sovrano (-a); re (regina); regnante:
    biti vladar regnare
    postati vladar salire sul trono
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro governa il mondo
  • vladárjev (-a -o) adj. del re, del sovrano; reale
  • vnóvič adv. (spet, znova) di nuovo, nuovamente, ancora; ri-, re-:
    vnovič začeti ricominciare
    vnovič se poročiti risposarsi
    vnovič bolan malato recidivo
    vnovič obtožen imputato recidivo
  • vnóvičen (-čna -o) adj. knjiž. (ponoven) ripetuto, reiterato; secondo; recidivo; re-, ri-:
    vnovično srečanje un secondo incontro
    vnovična izvolitev rielezione
    vnovična uporaba reimpiego
    svojčas je bila razširjena praksa vnovične uporabe delov antičnih zgradb v novih un tempo era diffusa la prassi del reimpiego di elementi architettonici di edifici antichi in nuovi
    šport. vnovično najetje reingaggio
  • znóva adv. di nuovo, novamente; ancora; daccapo; (kot glagolske predpone) ri-, ra-, re-, rin-:
    znova se pritožiti fare nuovamente ricorso
    znova doživljati rivivere
    znova napraviti rifare
    znova obiskati rivisitare
    znova oživel redivivo
    znova pomešati rimescolare
    znova preizkusiti riprovare
    znova sestaviti ricompilare
    znova zapreti rinchiudere
  • zópet adv.

    1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
    znova, zopet narediti rifare
    znova, zopet napisati riscrivere
    zopet si tukaj sei di nuovo qui
    zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!

    2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
    nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
    pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo

    3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
    tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta
  • avocare v. tr. (pres. avoco)

    1. pisarn. prevzeti (zadevo iz pristojnosti nižjih organov):
    avocare a se l'emanazione di un provvedimento prevzeti pristojnost za izdajanje ukrepa

    2. zapleniti, zaseči, konfiscirati:
    avocare allo Stato i beni dell'ex re zaseči imetje bivšega kralja

    3. vzeti nase:
    avocare a sé la facoltà di fare qcs. vzeti nase pravico, da nekaj narediš
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • ciēco

    A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
    la fortuna è cieca sreča je slepa
    mosca cieca igre slepe miši
    alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
    cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
    ubbidienza cieca slepa pokorščina
    finestra cieca slepo okno
    vicolo cieco slepa ulica:
    essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
    lanterna cieca slepica
    intestino cieco anat. slepo črevo

    B) m (f -ca) slepec
    PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj
  • creare v. tr. (pres. crēo)

    1. ustvariti, ustvarjati; izmisliti, izmišljati; izumiti, izumljati; kreirati:
    creare una nuova teoria ustvariti novo teorijo
    creare una moda ustvariti, uveljaviti neko modo
    creare un debito napraviti dolg, zadolžiti se

    2. povzročiti, povzročati, spodbuditi, spodbujati:
    creare imbarazzo povzročiti zadrego

    3. izvoliti, imenovati, postaviti:
    creare qcn. re postaviti koga za kralja
  • čŕv (-a) m

    1. verme; (lesni) tarlo:
    goditi se komu kot črvu v loju stare come un pascià, come un re
    že dolgo ga jedo črvi è da lungo tempo pasto dei vermi
    zvijati se kot črv torcersi come un verme

    2. pren. (moreč občutek) tarlo, tormento, tormentone; redko verme

    3. pren. (nepomemben človek) verme, vermiciattolo

    4. med. (gnojno vnetje na prstu) giradito, patereccio, paronichia
  • d [dé] m inv. d, di:
    mali d, veliki D d minuscola, D maiuscola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. vitamin D vitamina D
    muz. ton d (tono) re
    D-dur re maggiore
    d-mol re minore
    šah. d-linija linea d
  • dúr (-a) m

    1. muz. maggiore:
    godalni kvartet v D-duru quartetto d'archi in re maggiore
    šalj. smrčati v vseh durih in molih russare in tutte le scale

    2. knjiž. umore allegro
  • gambít (-a) m šah. gambetto:
    damin, kraljev gambit gambetto di donna, di re