Franja

Zadetki iskanja

  • rôsnica (-e) f

    1. bot.
    navadna rosnica fumaria (Fumaria officinalis)

    2. zool. rana dalmatina, rana agile (Rana dalmatina)
  • sekúlja (-e) f zool. rana temporaria (Rana temporaria)
  • skókica (-e) f

    1. pulce

    2. piccola rana
  • žábar (-ja) m

    1. ranocchiaio

    2. pejor. abitante di ranocchiaia

    3. žarg. uomo rana

    4. pejor. ranocchiaio (appellativo dato agli abitanti di Lubiana e dintorni)
  • žábast (-a -o) adj.

    1. simile a rana; ranocchiesco

    2. pieno di rane
  • žábec (-bca) m

    1. rana maschio, maschio della rana

    2. uomo rana
  • žábjak (-a) m

    1. ranocchiaia

    2. ranocchio, maschio della rana
  • žábje adv. a rana:
    plavati po žabje nuotare a rana
  • žábji (-a -e) adj. di, della rana; ranocchiesco:
    žabja mlaka ranocchiaia
    žabji krak coscia di rana
    imeti žabja usta avere la bocca molto grande
    človek z žabjimi očmi individuo dagli occhi sporgenti
    poslati koga po žabjo dlako, žabjo volno voler raddrizzare le gambe ai cani
    ocenjevati stvari z žabje perspektive considerare, valutare le cose da sottinsù
    presti žabjo volno fare cose senza senso
    agr. žabja usta fessurazione (del formaggio)
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    bot. žabji šejek morso di rana (Hydrocaris morsus ranae)
    zool. žabji mrest uova di rana
    med. žabji trebuh addome batraciano
  • žabón (-a) m

    1. ranocchio, maschio della rana

    2. pren. (majhen otrok) ranocchio
  • bolèč (-éča -e) adj.

    1. che duole, che fa male, che reca dolore; dolente:
    boleča glava testa che duole

    2. pren. penoso:
    rešiti boleče probleme risolvere problemi penosi
    boleče razočaranje una delusione acerba
    boleča rana ferita lancinante
    med. boleč krč tenesmo
    boleče mesečno perilo dismenorrea
    pren. boleča točka punctum dolens
  • brutto

    A) agg.

    1. grd, oduren:
    una brutta donna grda ženska
    un brutto romanzo slab roman
    brutto cattivo! ti grdoba!
    brutto bugiardo! lažnivec grdi!
    brutto odore odvraten vonj
    brutto tempo grdo vreme
    brutta notizia slaba novica
    brutta ferita grda rana
    brutto male evfemistično tumor
    brutto scherzo neslana šala
    brutto momento slab, neprimeren trenutek
    brutta copia osnutek, koncept
    brutte carte slabe karte

    2. pren.
    fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
    avere una brutta cera slabo izgledati
    vedersela brutta biti v škripcih
    farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
    con le brutte zgrda, grobo
    passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

    3. (moralno) grd, slab:
    un brutto vizio grda razvada
    una brutta azione grdo dejanje

    B) avv.
    guardare brutto grdo, hudo gledati

    C) m

    1. grdo:
    distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

    2. slabo, oblačno vreme:
    la stagione volge al brutto vreme se kvari
    fa brutto slabo vreme je

    3. (izraža nekaj negativnega)
    il brutto è che težava je v tem, da
    ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

    4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
    i belli e i brutti lepi in grdi
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
  • chiudere*

    A) v. tr. (pres. chiudo)

    1. zapreti, zapirati:
    chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
    chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
    chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
    non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
    chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
    chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
    chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
    chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

    2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
    chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
    chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

    3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
    chiudere le lezioni končati pouk
    chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
    chiudere casa pren. preseliti se
    chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
    chiudere il conto plačati račun
    chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
    chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

    B) v. intr. prileči, prilegati s:
    la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

    C) v. intr. zapreti, zapirati se:
    il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

    Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

    1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
    la ferita si è chiusa rana se je zacelila

    2. temniti se; oblačiti se:
    il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

    3. oviti se:
    chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

    4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
    chiudersi in casa zapreti se v hišo
  • cicatrizzare

    A) v. tr. (pres. cicatrizzo) zaceliti

    B) ➞ cicatrizzare, cicatrizzarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ cicatrizzo) zaceliti se:
    la ferita si è cicatrizzata rana se je zacelila
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • gēmere

    A) v. intr. (pres. gēmo)

    1. ječati, stokati (tudi pren.):
    il popolo geme sotto il dominio straniero ljudstvo ječi pod tujim jarmom

    2. škripati, ječati:
    il palco gemeva sotto il peso eccessivo tribuna je škripala pod preveliko težo
    fare gemere i torchi tiskati; šalj. tiskati slabo napisana dela

    3. hrumeti, bučati (morje)

    4. godrnjati

    5. gruliti (golob)

    6. kapljati, curljati, pronicati (tudi pren.):
    la ferita ha gemuto a lungo rana je dolgo krvavela
    la luce geme da uno spiraglio pren. svetloba pronica skozi špranjo

    B) v. tr. izločati:
    la ferita gemeva sangue iz rane je tekla kri
  • globòk (-ôka -o) adj.

    1. profondo (tudi ekst.):
    globok vodnjak pozzo profondo
    obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
    globok sneg neve alta
    prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

    2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
    globoka rana ferita profonda
    v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
    biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

    3. (ki ima nizek ton) profondo:
    globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

    4. (sposoben močno doživeti) profondo:
    globok mislec pensatore profondo

    5. (ki zadeva bistvo) profondo:
    globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
    globoka ljubezen amore profondo
    globok odpor repulsione profonda
    globok strah forte paura
    po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
    globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
    globoke oči occhi profondi
    globoki tisk calcografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
    agr. globoko oranje aratura profonda
    globoko zmrzovanje surgelamento
    globok požirek sorsata
    globok priklon salamelecco
    pog. globoki krožnik fondina
  • gníl (-a -o)

    A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
    gnila jajca uova marce
    gnilo sadje frutta marcia, guasta
    gnil zob dente cariato
    gnil les legno fradicio
    gnila rana ferita purulenta
    gnil sneg neve fradicia
    biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gnili glen sapropel
    gnilo listje pacciame

    2. pejor. marcio, guasto:
    gnila družba una società marcia

    B) gníli (-a -o) m, f, n
    gnilo il marcio
    pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca
  • gŕd (-a -o) adj.

    A)

    1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
    grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

    2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
    grdi naklepi cattive intenzioni
    grde navade brutte, cattive abitudini
    grde besede parole sconce, sgarbate
    imeti grd jezik esere una malalingua
    evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

    3. (slab) brutto, cattivo:
    grda cesta una cattiva strada
    grdo vreme brutto, cattivo tempo
    grda pomlad primavera piovosa

    4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
    grdi spomini brutti ricordi

    5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
    grda bolečina forte dolore
    grda napaka errore madornale
    grda rana brutta ferita

    6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
    grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
    grd skopuh spilorcio, avaraccio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grd jezik linguaccia
    grd padec cascata, capitombolo
    grda beseda parolaccia
    grda navada andazzo, malvezzo
    grda šala bidone, tiro
    grda ženska megera

    B) gŕdi (-a -o) m, f, n
    grdi, grda brutto, brutta
    grdo il brutto
    tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
    spreti se do grdega avere un forte diverbio
    hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo