obrámba (-e) f
1. difesa:
preiti iz obrambe v napad passare dalla difesa all'attacco
minister za obrambo ministro della Difesa
2. (varstvo) difesa; protezione; pren. scudo:
obramba proti mrazu difesa dal freddo
voj. raketna obramba scudo missilistico
3. šport. (igra, igralci) difesa:
conska obramba difesa a zona
slaba obramba gioco fiacco, moscio della difesa
4. jur. (zagovor; branilec); difesa, difensore:
besedo ima obramba la parola alla difesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. indijska obramba difesa indiana
napad je najboljša obramba la migliore difesa è l'attacco
med. obramba organizma proti bolezni difesa dell'organismo dalla malattia
voj. protiletalska, protiraketna obramba difesa antiaerea, antimissile
jur. legitimna obramba (silobran) legittima diffesa
v mojo, tvojo, njegovo (njeno) obrambo a mio, tuo, suo discarico
obramba ozkih interesov settorialismo, corporativismo
Zadetki iskanja
- ofenzíva (-e) f voj. offensiva; attacco, assalto (tudi pren.)
preiti v ofenzivo passare all'offensiva
diplomatska ofenziva offensiva diplomatica - pregóvor (-a) m proverbio, adagio, motto; sentenza, paremia:
preiti v pregovor diventare proverbiale
star pregovor uči: Počasi se daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano - prehájati (-am) | preíti (-ídem) imperf., perf.
1. passare, attraversare:
preiti cesto attraversare la strada
preiti reko guadare il fiume
2. (menjavati, menjati okolje, način delovanja, obstajanja, lastništvo) passare, trasformarsi:
preiti v svoje nasprotje trasformarsi nel proprio contrario, opposto
preiti od znanosti k politiki passare dalla scienza alla politica
preiti od znanega k neznanemu passare dal noto allo sconosciuto
prehajati v plinasto stanje passare allo stato gassoso
posestvo je prehajalo od očeta na sina il podere passava di padre in figlio
preiti v druge roke passare in altre mani
preiti v napad, v obrambo passare all'attacco, alla difesa
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
3. (presegati, preseči) superare, trascendere:
publikacija prehaja značaj dokumentacije l'opuscolo trascende (di gran lunga) il carattere documentario
4. (minevati, miniti) passare:
leta so hitro prešla gli anni sono passati veloci, gli anni sono passati in fretta, gli anni sono volati via (velocissimi)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prehajati, preiti v navado divenire abitudine, abituarsi, assuefarsi
preiti molče preko česa lasciar perdere, sorvolare qcs.
sneg bo po nižinah prešel v dež in pianura alla neve subentrerà la pioggia
preiti h glasovanju procedere, passare alla votazione
glukoza prehaja v kri il glucosio passa nel sangue - rigirare
A) v. tr. (pres. rigiro)
1. ponovno obrniti, obračati; obiti:
rigirare il discorso pren. preiti na drugo temo
rigirare bene il denaro toskansko dobro obračati denar
rigirare qcn. koga si podrediti
saperla rigirare znati se okoristiti, obrniti kaj sebi v prid
2. obiti, iti, hoditi okoli
B) ➞ rigirarsi v. rifl. (pres. mi rigiro) nazaj se obrniti, obračati - sōdo
A) agg.
1. trden, čvrst:
terreno sodo neobdelano zemljišče, ledina
uova sode v trdo kuhana jajca
2. trd, močen:
mani sode trde roke
darle, prenderle sode pošteno nabunkati, pošteno biti prebunkan
3. pren. temeljit, čvrst; resen:
argomenti sodi čvrsti argumenti
istruzione soda temeljito znanje
4. trden, stanoviten:
stare sodo in un proposito trdno se držati namere
B) avv.
1. močno:
picchiare sodo močno udariti, tepsti
2. resno, zagnano:
studiare sodo zagnano se učiti
3. trdno, globoko:
dormire sodo trdno spati
C) m
1. trdna tla
2. trdnost, konsistentnost
3. jedro, bistvo, srž:
venire al sodo preiti k bistvu, k stvari - téma1 (-e) f tema, soggetto, argomento:
obravnavati temo trattare, discutere un tema
razprava na temo človekovih pravic discussione sul tema dei diritti dell'uomo
žgoča tema tema scottante
aktualna, občutljiva tema tema di attualità, tema delicato
politična, znanstvena tema tema politico, scientifico
tema pogovora tema del discorso
tema komedije il soggetto della commedia
načeti temo, preiti na drugo temo entrare in argomento, cambiare argomento - tēsta f
1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo
2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo
3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel
4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož
5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava
6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)
7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi
8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo
9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko
10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)
11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu
12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka
13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice
14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke
15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku
16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava
17.
testa a croce križnik
18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah - tōno m
1. fiz. ton
2. glasba ton, zven; tonski način
3. ekst. ton, nota:
i toni alti, bassi visoke, nizke note
dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se
4. jezik ton; ekst. način izražanja:
parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!
5. (barvni) ton:
toni caldi, freddi topli, hladni toni
6. med. tonus:
essere in tono pren. dobro se počutiti
7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
un abito di tono elegantna obleka
una giacca di tono sportivo športni suknjič
darsi un tono obnašati se gosposko
il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste - vivo
A) agg.
1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se
2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika
3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um
4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju
5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob
B) m
1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi
2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo
3. gradb. živi rob
4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)