Franja

Zadetki iskanja

  • fino1

    A) prep. do:
    fin (a) qui do tod
    fino a quando do kdaj
    fino allora do tedaj
    fin da od
    fin d'ora že zdaj, takoj

    B) cong. celo, tudi, enako, prav tako:
    c'erano tutti, fino i più lontani abitatori della regione vsi so bili tam, celo najbolj oddaljeni prebivalci dežele
    fino a che dokler
  • ibid. kratica avv.ibidem, ib. prav tam
  • idem tujka latinsko

    A) pron. invar. isti, isto

    B) avv. pog. šalj. prav tako
  • identicamente avv. identično, enako; prav tako
  • idēntico agg. (m pl. -ci)

    1. istoveten, identičen

    2. ekst. podoben, prav tak
  • in situ tujka latinsko avv. tam, prav tam
  • item tujka latinsko avv. prav tako; enako; tudi
  • lēmme lēmme avv. pog. prav počasi
  • medesimamente avv.

    1. enako, prav tako

    2. istočasno
  • nessunissimo agg. prav noben
  • niēnte

    A) pron.

    1. nič:
    di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
    meno di niente prav nič
    niente di niente prav nič
    niente e poi niente prav nič
    fare finta di niente delati se neumnega
    fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
    finire in niente pren. splavati po vodi
    non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
    non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
    non fa niente nič ne de, nič zato
    non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
    non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
    non mancare di niente imeti vsega v izobilju
    non poterci fare niente biti brezmočen

    2. malenkost:
    cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
    uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
    contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

    3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

    B) agg. pog. noben; nič:
    niente paura brez strahu!
    non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

    C) m

    1. nič; ničla, niče:
    un bel niente prav nič; ne, sploh ne
    essere un niente biti niče
    ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
    venire su dal niente priti iz niča

    2. malenkost:
    basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

    Č) avv.

    1. sploh ne:
    non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
    niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

    2. prav malo
    PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič
  • piacere*1 v. intr. (pres. piaccio)

    1. ugajati, biti všeč:
    una ragazza che mi piace deklica, ki mi je všeč
    mi piacerebbe prendere una vacanza rad bi si vzel dopust

    2. biti prav; knjižno odločiti, hoteti:
    fa' pure come ti piace stori, kakor ti je prav
    piacesse, piaccia a Dio che... ko bi le bila volja božja, da...
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • sillaba f

    1. jezik zlog:
    sillaba breve, lunga kratek, dolg zlog

    2. pog. besedica; prav nič, niti trohice:
    non capire una sillaba ne razumeti besedice, prav nič
    non cambiare una sillaba ne zamenjati niti besedice
  • tubo m

    1. cev:
    tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
    tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
    tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
    tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
    tubo gas prirobnica
    tubo lanciamine voj. torpedna cev
    tubo di scarico odtočna cev
    tubo di scappamento avto izpušna cev

    2. fiz., elektr., hidravl.
    tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
    tubo elettronico elektr. elektronka
    tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
    tubo indicatore elektr. številčna cev
    tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
    tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
    tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
    tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
    tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
    tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev

    3. anat., zool.
    tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
    tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt

    4. bot. žila

    5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
    non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo)
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
  • volentiēri avv.

    1. rad:
    spesso e volentieri pog. zelo pogostoma

    2. seveda, z veseljem, prav rad (kot pritrdilni odgovor)
  • abbacchiare

    A) v. tr. (pres. abbacchio)

    1. ➞ bacchiare

    2. pobiti, potreti, deprimirati

    3. pren. prodati pod ceno:
    povera ragazza, l'hanno proprio abbacchiata ubogo dekle, prav slabo so jo oddali!

    B) ➞ abbacchiarsi v. rifl. (pres. mi abbacchio) izgubiti pogum, postati malodušen
  • adatto agg. primeren, umesten; sposoben:
    questa cravatta è molto adatta al colore del tuo abito ta kravata lepo pristaja k barvi tvoje obleke
    è un ragazzo poco adatto agli studi fant ni prav sposoben za študij
    è il luogo meno adatto per discutere to je najmanj primerno mesto za razpravljanje
  • affamato

    A) agg.

    1. lačen, sestradan:
    oggi sono proprio affamato danes sem prav zares lačen

    2. pren. lačen, lakomen, pohlepen:
    affamato di onori lačen časti, častihlepen

    B) m

    1. sestradanec, revež

    2. pren. bednik:
    non voglio trattare con quell'affamato nočem imeti opravka s tistim bednikom