-
sguainare v. tr. (pres. sguaino) potegniti iz nožnice (tudi pren.)
-
snudare v. tr. (pres. snudo) (sguainare) potegniti meč iz nožnice
-
strapponare v. tr. (pres. strappono) suvati, močno potegniti
-
strattonare v. tr. (pres. strattono)
1. nareč. sunkovito potegniti
2. šport vleči, potegniti nasprotnega igralca za majico (pri nogometu)
-
travōlgere* v. tr. (pres. travōlgo)
1. pomesti, odnesti, odstraniti:
travolgere gli occhi zavijati oči
travolgere il senso potvarjati smisel
2. ekst. s seboj potegniti; odvleči; pren. pogubiti, pogubljati
3. pren. premagati, premagovati:
gli attaccanti travolsero le ultime resistenze napadalci so premagali zadnji upor
lasciarsi travolgere dall'ira, dalla passione prepustiti se navalu jeze, strasti
-
cerōtto m
1. obliž:
cerotto adesivo lepilni obliž
2. pren. sitnež, nadležnež; bolehnež
3. pren. skrpucalo:
vendere un cerotto pren. potegniti koga
-
čŕta (-e) f
1. linea; riga, rigo:
narediti, potegniti črto tirare una linea
debela, tanka črta linea grossa, sottile
navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
vzporedna črta (linea) parallela
muz. notna črta rigo musicale
pog. nogavice brez črte calze senza cucitura
2. (črti podobna zareza) linea:
črte na dlani, na roki linee della mano
črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti
3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva
4. (obris, kontura) linea, contorno
5. gled. cancellazione (del testo)
6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
(opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
aer. zračna črta linea d'aria
avt. neprekinjena črta striscia continua
jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
mat. ulomkova črta linea frazionale
navt. vodna črta linea d'acqua
ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza
-
dìm (díma) m
1. fumo:
črn, gost, zadušljiv dim fumo nero, denso, soffocante
iz gorečega gozda so se valili oblaki dima dal bosco in fiamme venivano nuvole di fumo
2. hist. gabella del fumo, focatico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
morski dim foschia
pren. dim in pena fumo
pren. njegove obljube so prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, è uno che vende fumo
pren. iti v dim andare in fumo
potegniti nekaj dimov farsi una fumatina, tirare due boccate di fumo
obesiti meso v dim affumicare la carne
PREGOVORI:
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto
-
fōdero m nožnica:
trarre la spada dal fodero potegniti meč iz nožnice (tudi pren.);
rimettere la spada nel fodero pren. odložiti meč, bojno sekiro
-
fondēllo m dno, spodnji del:
fondello dei calzoni dno hlač
fondello del bossolo dno tulca
prendere qcn. per i fondelli pren. potegniti koga za nos
-
fregatura f
1. drgnjenje; odrgnina, raza, praska:
un pavimento pieno di fregature pod, poln odrgnin
2. pog. prevara, ukana:
dare una fregatura a qcn. okoli prinesti koga, potegniti koga
prendere una fregatura nasankati
3. pog. ovira, neprilika
-
gnój (-a) m
1. agr. letame; concime; ingrasso:
kidati gnoj rimuovere il letame
konjski, svinjski, hlevski gnoj letame equino, porcino, di stalla
umetni gnoj letame artificiale
2. med. pus; pog. marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnoj v jajcevodu piosalpinge
gnoj v seču piuria
3. pog. (zelo len, zanikrn človek) fannullone, sciattone; pren.
postavljati se ko petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi
pren. potegniti koga iz gnoja togliere qcn. dal fango, dagli impicci
-
kléšče (kléšč) f pl.
1. tenaglia, tenaglie; pinza, pinze:
čeljusti klešč ganasce della tenaglia
s kleščami potegniti žebelj cavare un chiodo con le tenaglie
pren. imeti koga v kleščah stringere qcn. in una morsa
koničaste klešče pinze a punta
kovaške klešče tenaglie per fabbro
mizarske klešče tenaglie per falegname
2. voj. morsa; zool. chele
3. (kleščam podobna priprava):
klešče za kodranje arricciacapelli
klešče za orehe schiaccianoci
klešče ščipalke tronchese
klešče za sladkor molletta per lo zucchero
klešče za žerjavico molle
pren. biti v kleščah trovarsi in una morsa
cevne klešče pinza per tubi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. ekstrakcijske klešče forcipe
porod s kleščami parto con il forcipe
gozdarske klešče compasso a slitta, calibro a corsoio
izolirne klešče pinza da elettricista
luknjalne klešče pinze per forare
razperilne klešče licciaiola
-
kônec2 (-nca)
A) m
1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire
2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda
3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina
4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi
5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire
6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa
7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente
8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine
B) kônec prep.
1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre
2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!
-
krájši (-a -e) adj.
1. komp. od kratek più breve, più corto:
krajša pot percorso più corto
2. (ki traja manjše obdobje) breve:
hoditi na krajše izlete fare brevi gite
pren. potegniti krajši konec avere la peggio
-
krátek (-tka -o)
A) adj.
1. corto, breve; pren. succinto:
kratki lasje capelli corti
kratke hlače pantaloni corti
kratko pismo lettera breve
kratki film cortometraggio
2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
kratka bolezen malattia breve
kratek rok breve termine
kratko življenje vita breve
v kratkem času in breve tempo
3. elektr.
kratki stik corto circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
biti kratke pameti avere il cervello di gallina
biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
med. kratka sapa fiato grosso
lingv. kratki samoglasnik vocale breve
rad. kratki valovi onde corte
obl. kratek brezrokavni plašč mantella
ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
obl. kratek jopič giubbotto
hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
kratek oris schizzo
muz. kratek predložek acciaccatura
kratek sprehod giretto
šport. kratek (kondicijski)
trening sgroppata
muz. kratka arija arietta
kratka dvocevka (mafijašev) lupara
avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
muz. kratka pavza comma
hist. kratka pištola mazzagatto
lit. kratka poučna zgodba apologo
kratka pridiga, kratek govor sermone
pren. kratka reklama stacco
lit. kratka študija profilo
kratka vsebina sommario
obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
obl. kratke hlače angl. shorts
kratko pojasnilo cenno
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte
B) krátki (-a -o) m, f, n
držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
v kratkem (kmalu) tra breve
-
linea f
1. črta:
tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
linea di partenza šport štartna črta
linea d'arrivo šport ciljna črta
2. mat.
linea retta premica
linea curva krivulja
3. meja, mejna črta:
linea di vetta (spartiacque) razvodje
4. črtica (na toplomerih):
la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla
5. ekst. rast, vitka linija:
conservare la linea obdržati linijo, vitkost
6. kroj, model; ekst. eleganca:
abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka
7. voj. bojna črta:
vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti
8. vod; zveza:
linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom
9. linija, smernice, načela:
linea di condotta obnašanje, ravnanje
essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke
10. proga:
linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
linea dell'autobus avtobusna proga
nave di linea linijska ladja
11.
linea difensiva voj. obrambna črta
linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta
12. koleno:
linea maschile moško koleno
13.
in linea di principio, di massima načeloma, v principu
-
mèč (-a) m
1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
opasati si meč cingere la spada
vihteti meč brandire la spada
ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
prekrižati meče incrociare i ferri
uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco
2. pren. spada:
meč pravice la spada della giustizia
3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
požiralec mečev mangiatore di spade
PREGOVORI:
kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce
-
môčno | močnó adv.
1. forte, fortemente; fittamente:
srce mu močno bije il cuore gli batte forte
močno udrihati picchiare forte
močno dežuje piove fortemente, a dirotto
2. pren. molto, oltremodo:
močno vesel allegrissimo
močno nagnjen spiovente
močno oslabel stremato
močno otekel stragonfio
močno vznemirjen esagitato, sovreccitato
trg. močno znižan stracciato (prezzo)
močno potegniti strattonare
močno prizadeti scioccare
močno se utruditi straccarsi
močno snežiti nevischiare
močno stisniti attanagliare
močno stresti squassare
močno vznemiriti esagitare; traumatizzare
močno (za)želeti smaniare
-
naftalín (-a) m kem. naftalina:
obleka diši po naftalinu l'abito puzza di naftalina
pren. potegniti, vzeti koga iz naftalina tirare qcn. fuori dalla naftalina, reinserire qcn. nella società, nella vita pubblica