bagaglio m (pl. -gli)
1. prtljaga:
bagaglio presso, bagaglio appresso železn. potniška, osebna prtljaga
bagaglio a mano ročna prtljaga
deposito bagagli garderoba
spedire a bagaglio poslati s prtljažnim vagonom
2. pren. izobrazba, izkušnje:
bagaglio di nozioni tecniche tehnično znanje
bagaglio culturale razgledanost
bagaglio di ricordi spomini
3. voj. prtljaga, pratež:
andarsene, partire con armi e bagagli pren. oditi z vsem kar imaš
Zadetki iskanja
- baracca f
1. baraka, lesenjača:
piantare baracca e burattini pren. dvigniti roke od vsega, poslati vse k vragu
2. pog. družina, gospodinjstvo; podjetje:
mandare avanti la baracca za silo se prebijati
3. slabš. kar je v slabem stanju ali slabo deluje:
questa macchina è una baracca ta avto je stara škatla
andare in baracca propasti, iti po zlu
4.
far baracca veseljačiti - benedire* v. tr. (pres. benedico)
1. blagosloviti:
benedire una chiesa blagosloviti cerkev
Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
benedire con le pertiche premlatiti
2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
benedire il nome di qcn. slaviti ime koga - brzojávka (-e) f pošta telegramma:
voščilna, sožalna brzojavka telegramma di auguri, di condoglianze
poslati brzojavko mandare, inviare un telegramma - burattino m
1. gled. ročna lutka:
teatro dei burattini lutkovno gledališče
piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
2. pl. lutkovna predstava, lutke:
andare ai burattini iti gledat lutke
3. pren. lutka, marioneta; človek, ki se pusti voditi drugim - casa f
1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša
2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač
3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina
4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica
5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša
6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima - chiamare
A) v. tr. (pres. chiamo)
1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo
2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)
3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča
4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede
B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno! - creatore
A) agg. (f -trice) ustvarjalen, stvariteljski
B) m tvorec, ustvarjalec; kreator
il Creatore stvarnik, Bog
andare, andarsene al Creatore umreti
mandare qcn. al Creatore poslati koga v nebesa - culo m
1. pog. rit; zadnjica:
avere culo pren. imeti preklemansko srečo
che culo! temu se pravi sreča!
prendere, pigliare qcn. per il culo pren. komu se posmehovati, koga prevarati
essere come culo e camicia pren. biti kot rit in srajca
essere, avere una faccia di culo, da culo pren. biti nesramen; lažnivec, goljuf; biti grd kot smrtni greh
2. ekst. dno:
il culo di una bottiglia dno steklenice
3. vulg. zadnjik:
culo rotto slabš. homoseksualec, peder
fare il culo a qcn., metterlo in culo a qcn. pren. zagosti jo komu
mandare qcn. a fare in culo pren. poslati koga v rit, k vragu
farsi un culo così pren. namučiti se kot živina - delegácija (-e) f
1. delegazione:
poslati, sprejeti delegacijo inviare, ricevere una delegazione
parlamentarna, vladna delegacija delegazione parlamentare, governativa
2. (prenos pristojnosti) delegazione, delega - diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - dóktor (-ja) | -ica (-e) m, f
1. dottore (-essa):
promovirati za doktorja addottorarsi
doktor prava dottore in giurisprudenza
doktor znanosti dottore di ricerca, Doctor of Philosophy (Ph. D.)
častni doktor dottore honoris causa
2. pog. dottore (-essa), medico:
poslati po doktorja mandare per il dottore
3. star. (odvetnik) avvocato - exprés (-a)
A) m pog.
1. (ekspresni vlak) žel. (treno) espresso
2. gost. macchina da caffè
3. (ekspresna kava) (caffè) espresso
B) adv. pošta per espresso:
poslati pismo expres spedire una lettera per espresso - faktúra (-e) f
1. trg. fattura:
izdati, poslati fakturo emettere, rilasciare una fattura; spedire una fattura
faktura (je) plačana contanti all'ordine
2. knjiž. (zgradba, ustroj umetniškega dela) struttura - fermopōsta (fermo posta)
A) avv. poštno ležeče, poste restante:
spedire una lettera fermoposta poslati pismo poštno ležeče
B) agg. invar. na pošti ležeč, poštno ležeč:
lettera fermoposta poštno ležeče pismo
C) m invar. služba, oddelek za poštno ležeče pošiljke, poste restante:
inviare una lettera al fermoposta poslati pismo na poštno ležeče - friggere*
A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati
B) v. intr.
1. cvrčati
2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti - gospód (-a) m
1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò
2. (mož, soprog) marito, signore; padrone
3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete
4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob
5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore
6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario
7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto - infērno m
1. relig., mitol. spodnji svet, podzemlje, kraljestvo mrtvih
2. relig. pekel:
caldo d'inferno pren. peklenska vročina
diavolo dell'inferno pren. zlobnež
lingua d'inferno pren. hudobnež, opravljivec
tizzone d'inferno pren. lopov, zdrahar
soffrire le pene dell'inferno pren. prestajati peklenske muke
mandare qcn. all'inferno pren. koga poslati k vragu
va all'inferno! pojdi k vragu!
3. pren. pekel, peklenska muka:
vivere insieme era divenuto un vero inferno skupno življenje je postalo pravi pekel
4. bot.
fico d'inferno (ricino) ricinus (Ricinus communis)
PREGOVORI: la via dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni - insaccare
A) v. tr. (pres. insacco)
1. dati v vrečo:
insaccare il pallone šport poslati žogo v mrežo
2. kulin. nadevati meso, delati klobase
3. pren. stlačiti
4. pren. (infagottare) stlačiti, strpati; ohomotati:
l'avevano insaccato in un cappotto che gli arrivava ai calcagni ohomotali so ga v plašč, ki mu je segal do peta
B) ➞ insaccarsi v. rifl. (pres. mi insacco) zariniti se, stiskati se - kábel1 (-bla) m
1. elektr. cavo:
napeljati, speljati, polagati kabel impiantare, posare il cavo
poslati sporočilo po kablu trasmettere un messaggio via cavo
električni, telefonski kabel cavo elettrico, telefonico
nadzemni, pomorski kabel cavo aereo, sottomarino
koaksialni kabel cavo coassiale
armirani, goli kabel cavo armato, nudo
enožilni, dvožilni, trožilni kabel cavo unipolare, bipolare, tripolare
nizkonapetostni, visokonapetostni kabel cavo per bassa, alta tensione
2. (močna vrv iz zvitih jeklenih vrvi) cavo, cima
3. navt. (dolžinska mera) decimo di miglio marino