il art. determ. m sing.
1. (označuje določeno osebo ali stvar)
prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
il Petrarca Petrarka
2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati
3. (s kazalno vrednostjo)
Plinio il giovane Plinij mlajši
4. vsak (z distributivno vrednostjo):
il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram
5. v, med (s časovno vrednostjo):
ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija
Zadetki iskanja
- impiegare
A) v. tr. (pres. impiēgo)
1. rabiti, uporabljati; vložiti, vlagati, investirati:
per arrivare in ufficio impiego mezz'ora da pridem v pisarno, porabim pol ure
impiegare il tempo libero izrabljati prosti čas
2. trošiti:
impiegare il denaro in cose inutili trošiti denar za nepotrebne stvari
3. najeti, najemati; zaposliti, zaposlovati:
l'hanno impiegato alla posta zaposlili so ga na pošti
B) ➞ impiegarsi v. rifl. (pres. mi impiēgo) zaposliti se - júžen (-žna -o) adj.
1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
južna Evropa Europa del sud, meridionale
geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
alp. južna stena parete sud
meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
južno sadje frutti meridionali, tropicali
2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
južno vreme tempo sciroccale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. južna točka nadir
geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
astr. Južni križ Croce del Sud
fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
južni sneg neve umida
geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
Južna Afrika Sudafrica
Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
Južna Evropa Europa Meridionale
Južna Koreja Corea del Sud
Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo - kópje (-a) n
1. lancia; hist. pilo; tragula; pren.
lomiti kopja za kaj battersi, impegnarsi a fondo per qcs.
pren. zaradi tega se ne splača lomiti kopja non è il caso di litigare
2. šport. giavellotto:
met kopja lancio del giavellotto
3. asta (della bandiera):
zastava na pol kopja bandiera a mezz'asta - magnét (-a) m magnete; calamita (tudi ekst.):
fiz. naravni, umetni magnet magnete naturale, artificiale
fiz. paličasti, podkvasti magnet calamita a sbarra, a ferro di cavallo
trajni, začasni magnet calamita temporanea, permanente
južni, severni pol magneta polo magnetico Sud, Nord - magnéten (-tna -o) adj. magnetico (tudi ekst.), del magnete; calamitico:
magnetne lastnosti proprietà del magnete
postati magneten magnetizzarsi
magnetna igla ago della bussola
magnetna kartica scheda magnetica
voj. magnetna mina mina magnetica; ekst. mignatta
fiz. magnetne silnice linee di flusso magnetico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. magnetni dipol dipolo magnetico
magnetni fluks (pretok) flusso magnetico
magnetni krog circuito magnetico
min. magnetni kršec (pirotin) pirrotina, pirrite
fiz. magnetni ločilnik separatore magnetico
magnetni odklon deviazione della bussola
magnetni pol polo magnetico
inform. magnetni pomnilnik memoria magnetica
magnetni trak nastro magnetico
magnetni vihar tempesta magnetica
min. magnetni železovec (magnetit) magnetite
magnetno polje campo magnetico
magnetno zapisovanje registrazione magnetica
fiz. magnetna indukcija induzione elettromagnetica
magnetna inklinacija inclinazione magnetica
elektr. magnetna prevodnost permeanza
fiz. magnetna upornost riluttanza
inform. magnetni boben tamburo magnetico
avt. magnetni vžigalnik magnete - male
A) avv.
1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga
2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti
3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati
B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!
C) m
1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež
2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo
3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje
4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal - metà f
1. polovica:
la prima metà del secolo prva polovica stoletja
una buona metà dobra polovica
ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico
2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
a metà napol, na pol
dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
per metà po sredini; pren. delno:
tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
è vero solo per metà samo deloma, napol je res - mezz'aria f
a mezz'aria avv. na pol višine:
discorsi a mezz'aria pren. nedorečeno, zavito govorjenje - mezz'asta f
a mezz'asta avv. na pol droga (v znak žalovanja) - mójster (-tra) m
1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
mojster besede bravo scrittore
mojster dleta bravo scultore
mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
stari mojstri i classici
2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
mojster skaza guastamestieri
mojster in pol maestro provetto
kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
hist. cehovski mojster maestro di corporazione
muz. koncertni mojster primo violino
šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
gled. odrski mojster tecnico allestitore
rad. tonski mojster tecnico del suono
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro - mràz (mráza) m
1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane
2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci
3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia
4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo - naréd adj. inv. pronto:
v pol ure bom nared in mezz'ora sono pronto
do maja bo most nared il ponte sarà finito, costruito entro maggio - ne1
A) pron.
1. o njem, njej, njih; njegov, njen, njihov:
tuo fratello è bravo e tutti ne parlano bene tvoj brat je sposoben in vsi ga hvalijo, o njem dobro govorijo
è un buon ragazzo e tutti ne apprezzano i meriti to je fant in pol in vsi cenijo njegove kvalitete
2. ga, jo, je, jih; o tem, onem, o njem, o njej:
è una brutta storia e io non ne voglio sapere to je neprijetna zadeva in o njej nočem slišati
3. (di ciò, da ciò) to, o tem, iz tega:
non ne vale la pena to se ne izplača
ne deduco che non hai capito bene iz tega sklepam, da nisi dobro razumel
B) avv.
1. od tod, od tam:
me ne vado subito grem takoj (od tod)
2. pleon.
te ne stai sempre solo si zmeraj sam - negatíven (-vna -o) adj.
1. negativo:
negativna sodba giudizio negativo
negativni odgovor risposta negativa
2. (slab, nesprejemljiv) negativo:
negativni pojavi med mladino fenomeni negativi presenti nei giovani
3. (slab, neprijeten) spiacevole, sgradevole, sfavorevole
4. med. negativo:
izid preiskave je bil negativen l'esito dell'esame è negativo
5. ekon. negativo, passivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. negativna definicija definizione per negazione
elektr. negativna elektrina elettricità negativa
šol. negativna ocena insufficiente
šport. negativna razlika v golih quoziente reti negativo
ekon. negativna trgovinska bilanca bilancio commerciale negativo
pog. negativna ocena critica, biasimo, censura
rel. negativna teologija teologia negativa, apofatica
fiz. negativni delec particella negativa
kem. negativni element elemento negativo
fot. negativni film negativa
bot. negativni fototropizem fototropismo negativo
fiz. negativni ion ione negativo
elektr. negativni pol polo negativo
fiz. negativni pospešek accelerazione negativa
mat. negativni predznak segno negativo
med. negativni Rh faktor fattore Rh negativo
negativni tisk (stampa) negativa
fiz. gibanje v negativni smeri moto in senso negativo - odtiskoválec (-lca) m tisk.
odtiskovalec korekturnih pol tirabozze, tiraprove - pojésti (-jém) perf. ➞ jesti
1. mangiare; ekst. consumare, spolverare, spazzare
2. pren. consumare; divorare:
ves dobiček je pojedla inflacija tutto il profitto se l'è divorato l'inflazione
pojesti besedo, obljubo mancare, venir meno alla parola, alla promessa
saj ga bodo uši pojedle è un pidocchioso
pojesti hudiča in pol mangiare a crepapelle, a quattro palmenti
pojesti imetje dilapidare un patrimonio
pojesti vso modrost z veliko žlico darsi arie di saccentone, sapere dove il diavolo tiene la coda
pojesti koga z očmi mangiarsi uno con gli occhi
biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi - pót (-í) f
1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada
2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo
3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica
4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada
5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria
6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze
7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose
8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni - pozitíven (-vna -o) adj.
1. positivo:
pozitivna ocena giudizio positivo
2. positivo; affermativo:
pozitiven odgovor risposta positiva
3. positivo, buono:
imeti pozitiven vpliv na koga influire positivamente su qcn.
4. positivo, vantaggioso; piacevole:
pozitivne posledice effetti positivi
pozitivne (svetle) strani življenja i lati positivi, piacevoli della vita
5. med. positivo
6. positivo, verificabile, dimostrabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. pozitivna elektrina carica elettrica positiva
šol. pozitivna ocena voto positivo
ekon. pozitivna trgovinska bilanca bilancia commerciale positiva
fiz. pozitivni delec particella positiva
kem. pozitivni element elemento positivo
pozitivni film positiva
elektr. pozitivni pol polo positivo
mat. pozitivni predznak segno positivo
med. pozitivni Rh faktor fattore Rh positivo - prekrižáriti (-im) perf. tr. percorrere in crociera; percorrere, girare:
prekrižariti pol sveta girare mezzo mondo