Franja

Zadetki iskanja

  • fegato m

    1. anat. jetra:
    soffrire, essere malati di fegato biti bolan na jetrih
    mangiarsi, rodersi il fegato pren. gristi se, požreti se od jeze
    farsi venire il mal di fegato pren. preveč se žreti, preveč si jemati k srcu

    2. jetra, jetrca:
    fegato alla veneziana jetra po beneško
    olio di fegato di merluzzo ribje olje

    3. pren. velik pogum, drznost, srčnost:
    uomo di fegato pogumen človek
    aver fegato biti pogumen
  • giōco, giuōco m (pl. -chi)

    1. igra, igranje:
    giochi da bambini otroške igre
    giochi di società družabne igre
    giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
    gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
    gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika

    2. igrača:
    stanza piena di giochi polna soba igrač

    3. šport igra:
    gioco del calcio nogomet
    campo da gioco igrišče
    gioco individuale individualna igra
    gioco di squadra kolektivna, moštvena igra

    4. pl.
    giochi olimpici olimpijske igre
    giochi del Mediterraneo Sredozemske igre

    5. igra (za razvedrilo, zabavo):
    giochi di carte igre s kartami
    gioco del lotto loterijska igra, loterija
    casa da gioco igralnica
    perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
    essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
    gioco d'azzardo hazardna igra
    mettere in gioco tvegati
    fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
    fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
    conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
    stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro

    6. vloga, vložek, stava:
    raddoppiare il gioco podvojiti vlogo

    7. karte (enega igralca):
    non avere gioco imeti zelo slabe karte
    avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
    scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte

    8. serija, garnitura, komplet:
    un gioco di bicchieri komplet kozarcev

    9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
    il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
    alla fine del gioco na koncu
    entrare nel gioco stopiti v igro

    10. šala, potegavščina:
    per gioco za šalo
    fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
    essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka

    11. tehn. hod, gib; toleranca:
    il gioco dello stantuffo hod bata

    12. pren. igra, delovanje:
    il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
    il gioco della luce igra svetlobe
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
    il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • gozzo1 m

    1. pog. ptičja golša

    2. žrelo; želodec:
    riempirsi il gozzo goltati, žreti
    il suo affronto mi sta sul gozzo pren. njegova žalitev mi je obležala v želodcu; njegove žalitve ne morem požreti

    3. med. golša
  • grênek | grenák (grênka -o)

    A) adj.

    1. amaro:
    grenek kot pelin amaro come l'assenzio

    2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
    grenke solze lacrime amare
    grenka resnica amara verità
    grenek nasmeh sorriso amaro
    grenek očitek rimprovero spiacevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
    pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
    bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
    min. grenka sol epsonite
    grenek liker amaricante

    B) grênki (-a -o) m, f, n
    spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
    pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
    imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca
  • jéza (-e) f

    1. collera, ira, rabbia; stizza:
    jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
    jeza mu prekipi è accecato dall'ira
    jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
    brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
    požreti se od jeze rodersi il fegato
    jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
    biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
    biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
    izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

    2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
    hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
    kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
    rel. dan jeze dies irae
  • mandare v. tr. (pres. mando)

    1. poslati, odposlati:
    mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
    mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
    mandare a male pokvariti, skvariti
    mandare a fondo potopiti
    mandare in rovina uničiti, razdejati
    mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
    mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
    mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
    mandare via qcn. spoditi koga
    mandare via un operaio odpustiti delavca
    mandare una lettera odposlati pismo
    mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

    2. poslati, nastaviti:
    lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
    mandare in prigione poslati v zapor
    mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

    3. pognati:
    mandare la macchina pognati avto
    mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

    4.
    mandare un grido zakričati
    mandare lampi bliskati se
    mandare sangue krvaveti

    5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
    che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
    piove che Dio la manda lije kot iz škafa
    PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • pace f

    1. mir:
    firmare la pace skleniti mir
    trattato di pace mirovna pogodba

    2. mir, sloga, složnost:
    far pace con qcn. pobotati se s kom
    vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

    3. mirnost, vedrina:
    darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
    mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
    non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
    pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
    sopportare in pace pogumno prenesti
    con vostra buona pace brez zamere
    santa pace! za božjo voljo!

    4. knjižno blaženost:
    la pace eterna večna blaženost

    5. mir, (telesno) ugodje:
    lasciare in pace ne nadlegovati
    non dare pace preganjati, mučiti
  • pappaceci m požeruh:
    mangiare a pappaceci basati se; pren. vse požreti, biti lahkoveren
  • pillola f

    1. farm. pilula, kroglica:
    pillola purgativa odvajalna pilula

    2. absol. kontracepcijska pilula

    3. majhna količina, majhna doza:
    cultura in pillole kultura po kapljicah

    4. neprijetnost, zoprnost:
    ingoiare la pillola požreti žalitev, kaj zoprnega
    indorare la pillola osladiti pilulo

    5. (rečni) kamenček
  • pílula (-e) f farm. pillola, compressa:
    pogoltniti, vzeti pilulo ingoiare, prendere la pillola
    kontracepcijska pilula pillola anticoncettiva
    odvajalna pilula pillola purgativa
    uspavalna pilula sonnifero
    pren. požreti grenko pilulo inghiottire una pillola amara
  • požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
    požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
    požirati s pogledom divorare con lo sguardo

    2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
    kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
    trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

    3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
    požirati solze inghiottire le lacrime
    požirati nasilje ingoiare soprusi
    požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
    požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

    4. pren. divorare, consumare, distruggere:
    dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
    plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
    avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
    učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
    požirati knjige leggere avidamente
    pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
    uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
    kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
    požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
    požreti koga živega avercela con qcn.
    požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

    B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
    požirati se od jeze mangiarsi il fegato
    ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro
  • rimangiare v. tr. (pres. rimangio) ponovno jesti, snesti:
    rimangiare la parola pren. (ritrattare) požreti besedo, preklicati povedano, vzeti nazaj (kar je kdo rekel)
  • rōspo m

    1. zool. krastača:
    rospo comune navadna krastača (Bufo bufo)
    rospo cornuto (iguana) zeleni legvan (Iguana iguana)
    rospo ostetrico (alite) porodničarka (Alytes obstetricus)
    rospo scavatore nosarka (Rhinophrinus)
    rospo smeraldino zelena krastača (Bufo viridis)
    ingoiare un rospo pren. požreti neprijetnost, žalitev

    2. ekst. slabš. grdavs, odljudnež
  • sovráštvo (-a) n odio, astio, accanimento, inimicizia, livore:
    čutiti sovraštvo do koga, do česa provare odio, astio verso, contro qcn., qcs.; avere in odio qcn., qcs.
    gojiti globoko sovraštvo avere il veleno in corpo
    požreti, požirati sovraštvo mangiare, masticare veleno
    pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo schizzare veleno (da tutti i pori), sputare veleno
    psiht. sovraštvo do žensk misoginia
    sovraštvo do novega misoneismo
    sovraštvo do tujcev xenofobia
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • umiliazione f ponižanje, poniževanje; humiliacija; ponižanost:
    accettare, subire una bruciante umiliazione požreti žgoče ponižanje
  • veleno m

    1. strup (tudi ekst.):
    amaro come il veleno grenek kot pelin
    l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
    cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
    il veleno del cobra kobrin strup
    andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup

    2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
    il veleno dell'invidia strup zavisti
    avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
    avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
    avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
    mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
    schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo

    3. pren. strupeno, zlobno namigovanje