Franja

Zadetki iskanja

  • rispettabile agg.

    1. spoštljiv, spoštovanja vreden; ekst. spodoben, pošten

    2. pomemben, precejšen; šalj. velik, obilen:
    patrimonio rispettabile precejšnje imetje
    pancia rispettabile obilen trebuh
    età rispettabile spoštljiva starost
  • sano

    A) agg.

    1. zdrav:
    sano come un pesce zdrav kot riba, kot dren
    sano e salvo živ in zdrav
    essere sano di mente biti umsko zdrav
    fare sano ozdraviti

    2. zdrav (brez hib, okvar):
    cuore sano zdravo srce
    frutta sana zdravo sadje
    dolersi di gamba sana neupravičeno se pritoževati

    3. zdrav, zdravilen:
    clima sano zdravo podnebje

    4. cel; nareč. ves:
    di sana pianta popolnoma, scela

    5. pren. zdrav, pošten

    B) m (f -na) zdrava oseba
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • schiētto

    A) agg.

    1. pristen, čist:
    vino schietto pristno vino
    fiorentino schietto čista florentinščina

    2. ekst. zdrav:
    frutta schietta zdravo sadje

    3. ekst. preprost

    4. suh, gibčen

    5. pren. odkrit, iskren, pošten:
    a dirla schietta odkrito povedano

    B) avv. odkrito, iskreno, pošteno
  • timorato agg. tankovesten, pošten:
    timorato di Dio bogaboječ
  • integērrimo agg. superl. od ➞ integro nadvse pošten, nepodkupljiv
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • dotakníti se (-em se) | dotíkati se (-am se) perf., imperf.

    1. toccare (con la mano); toccare lievemente, sfiorare:
    dotakniti se boleče točke toccare un punto dolente
    pren. noben moški se je še ni dotaknil non ha avuto finora alcun rapporto sessuale, è ancora vergine
    fant je pošten, nikoli se ne dotakne tujega il ragazzo è onesto, non ha mai toccato roba d'altri

    2. publ. (nekoliko spregovoriti) toccare, menzionare, accennare (a), sfiorare:
    dotakniti se problema accennare al problema

    3. toccarsi, essere a contatto:
    skrajnosti se dotikajo gli estremi si toccano
  • faccia f (pl. -ce)

    1. obraz:
    perdere la faccia osramotiti se
    salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
    uomo a due facce dvoličnež
    aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
    voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
    in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
    a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
    guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
    dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
    alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
    alla faccia tua! vulg. ti pezde!

    2. izraz, poteze:
    una faccia patibolare obraz hudodelca
    faccia da galantuomo pošten obraz
    fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
    faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

    3. stran, pročelje:
    la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
    sulla faccia della terra na zemeljskem površju
    l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
    l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
    le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

    4. mat. ploskev
  • fēde f

    1. vera, verovanje:
    avere fede nel progresso verovati v napredek
    prestar fede all'astrologia verjeti v astrologijo

    2. relig. vera:
    la fede cristiana krščanska vera

    3. prepričanje (politično, filozofsko):
    fede democratica demokratično prepričanje

    4. zaupanje:
    aver fede nel trionfo della tecnica zaupati, biti prepričan v zmago tehnike
    uomo di buona fede pošten človek, dobronameren človek
    agire in buona, in mala fede dobronamerno, zlonamerno ravnati

    5. zvestoba, poštenost:
    fede coniugale zakonska zvestoba
    mantenere fede alla parola data držati besedo
    tener fede ai patti držati se dogovorjenega
    dar fede obljubiti

    6. poročni prstan

    7. potrdilo:
    far fede potrditi
    fede di battesimo krstni list
  • guadagnare

    A) v. tr. (pres. guadagno)

    1. zaslužiti:
    guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
    guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
    guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
    va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
    c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
    guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad

    2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
    guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
    guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
    guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog

    3. pren. priti do, doseči:
    guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
    guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga

    B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
    senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša
  • káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
    kaj se je zgodilo? cos'è successo?
    kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj (pa) je? che c'è?
    (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
    kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
    le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
    kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
    misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
    pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
    pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
    kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
    (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
    kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
    pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
    odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
    po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
    ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo
  • mêja (-e) f

    1. frontiera, confine, termine:
    državna, občinska meja confine di Stato, comunale
    meje po katastrski mapi confini catastali
    meje igrišča i confini del campo
    jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
    prestopiti mejo varcare la frontiera

    2. (področje, območje) confine; area

    3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
    starostna meja limiti d'età
    poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

    4.
    živa meja siepe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
    presegati vse meje superare ogni limite
    biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
    biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
    iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
    datumska meja fuso orario
    drevesna meja limite della vegetazione arborea
    meja elastičnosti limite di elasticità
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • nadvsè adv. oltremodo, estremamente, oltremisura, sommamente:
    nadvse počaščen onoratissimo
    nadvse pošten integro
  • namèn (-éna) m scopo, intenzione, proposito, fine:
    pošten, slab, sovražen namen intenzione buona, cattiva, malevola
    imeti namen, da avere intenzione di, proporsi di
    dobrodelni, obrambni, pedagoški nameni scopi umanitari, difensivi, didattici
    doseči namen, prizadevati si za namen conseguire lo scopo, impegnarsi per il raggiungimento di uno scopo
    pren. namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi
    izročiti objekt (tovarno, šolo ipd. )
    svojemu namenu aprire una fabbrica, una scuola e sim.
  • scrupolo m

    1. pomislek, dvom; skrupul; ekst. obzir, obzirnost:
    scrupolo di coscienza pomislek vesti
    avere, farsi scrupolo di qcs. podvomiti o čem, imeti pomisleke o čem
    lasciare da parte gli scrupoli ne se meniti za pomisleke
    persona senza scrupoli neskrupuloznež, nemarnež, brezvestnež

    2. vestnost, natančnost:
    lavoro fatto con scrupolo vestno opravljeno delo
    essere onesto fino allo scrupolo biti skrajno pošten
  • serbare

    A) v. tr. (pres. sērbo)

    1. spraviti, spravljati; shraniti, shranjevati; prihraniti

    2. ohraniti, ohranjati; obvarovati; gojiti (v sebi):
    serbare qcn. in vita ohranjati koga pri življenju
    serbare la tradizione varovati izročilo
    serbare odio verso qcn. gojiti sovraštvo do koga

    B) ➞ serbarsi v. rifl. (pres. mi sērbo) ohraniti, ohranjati se; ostajati; varovati se:
    serbarsi onesto ostati pošten
  • skozinskóz

    A) adv.

    1. completamente:
    skozinskoz premočen completamente bagnato, bagnato fradicio

    2. continuamente, ininterrottamente:
    biti skozinskoz navzoč essere continuamente presente

    3. (popolnoma, v celoti) del tutto, affatto:
    skozinskoz izvirno delo un'opera affatto originale

    4. (izraža visoko stopnjo, mero) oltremodo, estremamente:
    skozinskoz pošten estremamente onesto, onestissimo

    B) skozinskóz adj. inv. vero, genuino; nareč. patocco, schietto:
    skozinskoz poštenjak un vero galantuomo
    skozinskoz Tržačan un triestino autentico, patocco
  • skrájen (-jna -o) adj.

    1. estremo; ultimo; limite:
    skrajna sila estrema necessità
    skrajni rok za prijavo il limite ultimo per la denuncia, la scadenza termine per la denuncia
    skrajen primer caso limite; caso estremo

    2. spinto; fazioso, oltranzista, oltranzistico; estremista:
    skrajne ideje idee spinte, estremiste
    skrajni nazori idee, convizioni oltranziste
    polit. skrajna desnica, levica ultradestra, ultrasinistra; estrema destra, estrema sinistra

    3. (največji, najmanjši) massimo, minimo:
    skrajni znesek importo massimo, minimo

    4. (ki dosega najvišjo mogočo mero) estremo:
    premagovati skrajne napore fare sforzi estremi, sovrumani
    skrajna malomarnost estrema noncuranza
    razviti sklep do skrajnih konsekvenc portare, sviluppare il discorso fino alle estreme conseguenze
    skrajna meja limite estremo
    v skrajni liniji in ultima analisi
    v skrajnem primeru al limite
    do skrajne meje pošten oltremodo onesto, onestissimo
    skrajna oslabelost macilenza
    skrajni levičar gauchiste