bibbia f
1.
Bibbia relig. Biblija, Sveto pismo (tudi pren.)
2.
l'Eneide fu la bibbia di Dante Eneida je bila Dantejeva biblija
Zadetki iskanja
- carta f
1. papir:
carta da lettere pisemski papir
carta bollata kolkovani papir
carta pergamena oljnati papir
carta asciugante, assorbente pivnik
carta carbone karbon papir
carta vetrata, a smeriglio smirkov papir
2. list (pisan, tiskan):
le sacre Carte sveto pismo
carta moneta, monetata papirnati denar, bankovci
carte valori vrednostni papirji
carta geografica zemljevid; jedilnik:
mangiare alla carta jesti po naročilu
carta da parati tapetni papir, tapeta
3. listina:
la Carta delle Nazioni Unite listina Združenih narodov
4. listina, dokument:
carta d'identità osebna izkaznica
carta annonaria živilska karta, živilski boni
fare le carte per sposarsi zbrati vse potrebne dokumente za poroko
avere le carte in regola pren. biti sposoben za neko delo
far carte false pren. ne se ozirati na sredstva (za dosego cilja)
dar carta bianca pren. dati komu proste roke
5.
carte da gioco igre igralne karte
carte francesi, italiane francoske, italijanske karte
fare le carte mešati, deliti karte; pren. prerokovati iz kart
avere buone carte pren. imeti dobre možnosti za uspeh
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
giocare l'ultima carta pren. igrati na zadnjo karto - chiudere*
A) v. tr. (pres. chiudo)
1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati
2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin
3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti
B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro
C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne
Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)
1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila
2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo
3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom
4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo - cirkuláren (-rna -o) adj. circolare:
cirkularno pismo (lettera) circolare
les. cirkularna žaga sega circolare - condoglianza f sožalje:
fare le condoglianze izreči sožalje
lettera di condoglianza sožalno pismo - consegnare v. tr. (pres. consegno)
1. povzročiti, povzročati; vročiti, vročati; predati; oddati:
consegnare una lettera izročiti pismo
consegnare alla posterità knjižno predati prihodnjim rodovom v spomin
2. voj. kaznovati (s prepovedjo izhoda) - credito m
1. vera, zaupanje:
dare credito alla parola di qcn. verjeti besedi nekoga
un politico che ha, che trova credito presso gli elettori politik, ki mu volivci verjamejo, zaupajo
fare credito a qcn. zaupati komu
2. ugled, zaupanje (javnosti):
godere di molto credito uživati veliko zaupanje
persona di poco credito oseba, ki ne zasluži zaupanja
3. pravo, ekon. kredit:
essere in credito verso qcn. biti komu kreditor, upnik
titoli di credito vrednostni papirji
lettera di credito kreditno pismo, akreditiv
comprare, vendere a credito kupiti, prodati na kredit
carta di credito kreditna kartica
millantato credito lažno izdajanje, nepošteno predstavljanje (pred uradno osebo)
4. (attività bancaria) kredit:
istituto di credito kreditni zavod, kreditna ustanova
credito a lungo, a medio, a breve termine dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni kredit
5. bančna ustanova, banka - datare
A) v. tr. (pres. dato)
1. datirati, navesti datum:
datare una lettera datirati pismo
2. datirati, postaviti v časovni okvir:
non è possibile datare con esattezza l'avvenimento dogodka ni mogoče natančno datirati
B) v. intr. veljati, biti v veljavi; biti iz(pred), izvirati:
la disposizione data dal mese scorso odredba je v veljavi od prejšnjega meseca
l'iscrizione data dal tredicesimo secolo napis je iz trinajstega stoletja
a datare da oggi od danes naprej - dentro
A) avv.
1. notri, noter:
essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
o dentro o fuori pren. noter ali ven!
qui dentro tu notri, sem noter
lì dentro tam notri, tja noter
da, di dentro od znotraj
in dentro navznoter
2. pren. znotraj, v notranjosti:
ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
rodersi dentro gristi se
tenere tutto dentro biti vase zaprt
B) prep.
1. v, v notranjosti (tudi pren.):
il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
dentro a, dentro in v:
la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
dare dentro qcs. zadeti ob kaj
dentro di (z osebnimi zaimki)
dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da
2. v (v časovnih odnosih):
dentro un mese v enem mesecu
dentro oggi še danes
C) m (samo sing.)
dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.) - dispiacere*
A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)
1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč
2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer
B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal
C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela - divino
A) agg.
1. božji; božanski:
scienza divina bogoslovje
grazia divina relig. božja milost
Divina Scrittura relig. Sveto pismo
2. pren. vzvišen, nadčloveški
il divino poeta Dante
3. pog. božanski, bogovski, prekrasen:
un vestito divino prekrasna obleka
B) m božje - dobíti (-ím) | dobívati (-am)
A) perf., imperf.
1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
dobiti pismo ricevere una lettera
kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare
2. (postati bogatejši)
a) (za kako stvar) avere, ottenere:
dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
dobiti otroka avere un bambino
dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
dobiti sive lase incanutire
dobiti pogum prender coraggio
b) (postati deležen):
dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso
3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?
4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica
5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra
6. prendere, catturare, acchiappare:
ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi
7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa
8. (z glagolskim samostalnikom):
dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
dobiti opomin essere ammonito
dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
dobiti gol prendersi un gol
dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
dobiti obisk ricevere una visita
dobiti vpogled prendere in visione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
dobiti mlade figliare
če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
dobiti (ujeti)
koga na laži cogliere qcn. in fallo
dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe
B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi - dólžen | dolžán (-žna -o) adj.
1. (neporavnan, neplačan) dovuto, debito (tudi ekst.):
vrniti dolžno vsoto restituire la somma dovuta
2. (ki ima dolg) indebitato, debitore:
dolžen biti kaj essere debitore di
biti na vse strani dolžen essere indebitato dappertutto
koliko sem dolžen? quanto devo?
3. (obvezen, predpisan) dovuto, obbligatorio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. dolžni (nujni)
delež legittima
jur. dolžno pismo (zadolžnica) lettera di credito - Efežán (-a) m geogr., bibl. efesino:
pismo Efežanom lettera agli efesini - ēsito m
1. izhod
2. prodaja:
questi prodotti non hanno esito ti proizvodi se ne prodajajo
3. admin. odgovor:
dare esito a una lettera odgovoriti na pismo
4. izid, uspeh, konec:
l'esito degli esami izid izpitov - evadere*
A) v. intr. (pres. evado)
1. uiti, pobegniti (iz zapora) (tudi pren.):
evadere dal carcere uiti iz zapora
evadere dalla monotonia di ogni giorno uiti iz vsakdanje enoličnosti
2. utajiti (davke):
evadere alle imposte utajiti davke
B) v. tr.
1. admin. rešiti, odgovoriti:
evadere una pratica rešiti zadevo
evadere una lettera odgovoriti na pismo
2. utajiti (davke):
evadere le imposte utajiti davke - exprés (-a)
A) m pog.
1. (ekspresni vlak) žel. (treno) espresso
2. gost. macchina da caffè
3. (ekspresna kava) (caffè) espresso
B) adv. pošta per espresso:
poslati pismo expres spedire una lettera per espresso - fermopōsta (fermo posta)
A) avv. poštno ležeče, poste restante:
spedire una lettera fermoposta poslati pismo poštno ležeče
B) agg. invar. na pošti ležeč, poštno ležeč:
lettera fermoposta poštno ležeče pismo
C) m invar. služba, oddelek za poštno ležeče pošiljke, poste restante:
inviare una lettera al fermoposta poslati pismo na poštno ležeče - garancíjski (-a -o) adj. (jamstven, poroštven) di, della garanzia:
garancijsko pismo lettera di garanzia - glasíti se (-ím se) imperf. knjiž.
1. sonare, essere; dire, recitare:
sodba se glasi: pet let ječe la sentenza è di cinque anni di prigione
pismo se je glasilo takole il tenore della lettera era il seguente
menica se glasi na prinašalca la cambiale è al portatore
2. (biti slišen) sentirsi:
zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave di lontano si sentiva il suono cupo delle campane