tuffo m
1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)
2. šport skok v vodo
3. ekst. padec; strmoglavljenje:
venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)
4. pren. skok, zalet:
a tuffo v zaletu, požrešno:
buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata
5. pren. močno bitje (srca):
per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo
Zadetki iskanja
- volo m
1. let, letenje:
al volo v letu; pren. takoj, v hipu
a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
in volo v letu
tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
volo planato let z razprtimi krili
volo radente nizki let
alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti
2. aero let; ekst. polet:
volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
volo spaziale vesoljski polet
3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)
4. ekst. pot (izstrelka)
5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
al volo v zraku; pren. takoj
cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi
6. ekst. skok, padec (z visokega)
7. ekst. skok:
in un volo takoj
andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro
8. pren. vzlet:
volo poetico pesniški vzlet - cascata f
1. slap
2. grd padec
3.
cascata di perle dolga biserna ogrlica
una cascata di capelli dolgi lasje - disvalore m
1. nevrednost
2. ekon. padec vrednosti:
il disvalore delle azioni padec vrednosti delnic - ricaduta f
1. ponovno padanje, ponovni padec:
ricaduta radioattiva padanje radioaktivnega prahu, radioaktivnih snovi; fall-out
2. med. povrnitev bolezni, recidiva
3. stranski izdelek, proizvod - scavezzacōllo1 m prepad, strm breg; ekst. nevaren padec:
a scavezzacollo vratolomno, naglo - spanciata f
1. udarec s trebuhom, padec na trebuh
2. aero udarec s trupom (ob tla)
3. obilna jed, žrtje - stramazzone m hud padec:
dare uno stramazzone in terra zgruditi se na tla - tombolone m pog. hud padec
- tonfo m
1. štrbunk, pljusk; hrupen padec:
dare un tonfo štrbunkniti
2. zamolkel glas, hrup - fatale agg.
1. usoden
2. poguben, smrten, usoden:
caduta fatale usodni padec
3. zapeljiv, očarljiv, fatalen:
donna fatale fatalna ženska, femme fatale - graffiatura f praska:
la caduta si risolse con qualche graffiatura padec se je končal z nekaj praskami
sul tavolo erano rimaste molte graffiature na mizi je ostalo vse polno prask - gŕd (-a -o) adj.
A)
1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio
2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea
3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa
4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi
5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita
6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera
B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo - immobilizzare v. tr. (pres. immobilizzo)
1. narediti, delati nepremičnega:
la brutta caduta lo ha immobilizzato a letto hud padec ga je priklenil na posteljo
2. ekon. imobilizirati, investirati v nepremičnine - neváren (-rna -o) adj.
1. pericoloso, rischioso; dannoso; disagevole; pericoloso:
nevaren ovinek una curva pericolosa
zdravju nevarno delo lavoro dannoso alla salute
biti v nevarnih letih essere negli anni difficili, nell'adolescenza
ekst. nevaren padec scavezzacollo
pog. nevarno stanje malaparata
2. pren. rischioso, arrischiato:
nevaren poskus un tentativo rischioso - ponóven (-vna -o) adj. ripetuto, reiterato, nuovo, secondo; ekst. recidivo:
ponovni obtoženec imputato recidivo
ponovni pregled una seconda visita
ponovna ekshumacija riesumazione
ponovna kontrola riesame
ponovna obdelava rielaborazione
ponovna oborožitev riarmamento, riarmo
ponovna osvojitev riconquista
ponovna pojava ricomparsa
ponovna postavitev (v funkcijo) reintegrazione
ponovna potrditev riconferma, riprova
ponovna razdelitev ridistribuzione
ponovna uporaba riuso, riutilizzazione
ponovna ureditev riassestamento
ponovna usposobitev za delo riabilitazione
ponovna vključitev reinserimento, reintegrazione
ponovna zaposlitev reimpiego
ponovni padec ricaduta - števílka (-e) f
1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito
2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari
3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione
4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano
5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza - usóden (-dna -o) adj. fatale; knjiž. fatidico; fausto; funesto; pren. tragico:
usoden padec caduta fatale
usoden dan giorno fatidico
usodna (pogubna)
napaka errore funesto - vite2 f
1. tehn. vijak:
il filetto, il gambo, la testa della vite navoj, steblo, glava vijaka
vite d'Archimede Arhimedov vijak
vite autofilettante samorezni vijak
vite di collegamento vezni vijak
vite femmina notranji navoj
vite da legno lesni vijak
vite maschio navojni sveder
vite micrometrica mikrometrski vijak
vite perpetua, senza fine brezkončni vijak
vite prigioniera zatični vijak
2.
a vite polžasto zavit; pritrjen z vijaki
3.
giro di vite pren. zaostritev
4. aero vrij:
caduta a vite padec v vrij
5. šport vijačni skok - volata1 f
1. let:
una paurosa volata giù dal tetto grozen padec s strehe
fare una volata dall'uscio zleteti skoz vrata
2. ekst. jata (v letu)
3. ekst. (hiter) tek, skok; šport sprint:
di volata (di corsa) hitro; ekst. v trenutku
battere qcn. in volata šport koga premagati v sprintu
fare una volata skočiti (do); šport sprintati
prendere una volata pren. zjeziti se
tirare la volata pren. vleči, spodbujati
4. pren. pesniški polet; preblisk
5. voj. topovska odprtina
6. glasba hitra pasaža
7. minska salva
8. tehn. akcijski radij žerjava